Uničujoči ogorki

Ko se sprehajamo po mestnih ulicah, težko naletimo na kotiček, kjer ne bi bilo cigaretnega ogorka. Pravzaprav smo se jih že tako navadili, da jih niti ne opazimo več, pa čeprav ležijo odvrženi ob stavbnih vhodih, na pločnikih, v parkih, celo v neposredni bližini pepelnikov in košev za smeti. In prej ali slej končajo tudi v morju. Na ta problem opozarjata Alenka Kreč Bricelj in Maja Rijavec iz socialnega podjetja Smetumet, ki z različnimi aktivističnimi projekti, akcijami in delavnicami širita zavedanje o smeteh, še preden te nastanejo. In predvsem ozaveščata o možnostih ponovne rabe, predelave in nadgradnje ogromne količine odpadkov, ki jih proizvaja človeštvo.

Morda ste že kje opazili barvite in lepo oblikovane torbe, cekarje in vrečke, narejene iz reklamne ali tovornjakarske cerade in avtomobilskih varnostnih pasov, ki jih krasi našitek Smetumeta. Alenka Kreč Bricelj in Maja Rijavec namreč pravita, da ju druži glamurozen odnos do smeti. O tej problematiki ne želita pridigati, pač pa jo predstaviti in približati na kreativne in zabavne načine, skozi umetnost in oblikovanje. Zato sta se v sklopu projekta 5 bilijonov čikov povezali z raznolikimi ustvarjalkami in ustvarjalci – to so Arjan Pregl, Gala Alica Ostan Ožbolt, Matej Kocjan - Koco, Sara Skenderija, Sangara Perhaj, Nataša in Katja Skušek ter Tanja Pađan – in lani oktobra so v sodelovanju s Pomorskim muzejem Sergeja Mašere Piran v portoroškem razstavišču Monfort pripravili razstavo. Umetnice in umetniki so ustvarili raznolika umetniška dela, instalacije in oblikovalske izdelke, s katerimi opozarjajo na onesnaženost morja s plastiko.

Smetumet je zdaj razstavo Morje čikov: Človek v času plastike pripeljal še v Ljubljano. Z njo je naselil prostore Slovenskega etnografskega muzeja, kjer se je odprla dan pred izidom tokratne številke Mladine in bo na ogled vse do 19. maja. Razstava sodi v cikel razstav Srečevanja v času, ki so povezane z novo stalno razstavo Slovenskega etnografskega muzeja Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti; njeno drugo polovico bo muzej odprl letos in s tem sklenil obeleževanje svoje lanske stoletnice.

In kaj prinaša razstava Morje čikov: Človek v času plastike? Prej omenjeni umetniki in umetnice, ki jim je »skupno kritično razmišljanje o družbenih problemih«, so kot ustvarjalno sredstvo uporabili morske smeti, nabrane na čistilnih akcijah. »Njihove interpretacije so nas navdušile,« pravi Alenka Kreč Bricelj. Meni, da umetnost na splošno in še posebej humor odpirata ljudi in ustvarjata dragocene razpoke, skozi katere potem lahko prodrejo tudi resnejše vsebine.

Ena izmed njih je opozarjanje na škodljivost v naravi odvrženih cigaretnih ogorkov. Ti znotraj direktive Evropske unije o odpadkih veljajo za nevaren odpadek, ki je potencialno dolgoročno škodljiv. V vsakem ogorku je namreč filter, ki vsebuje približno 15.000 mikroplastičnih vlaken. V pokajeni cigareti je lahko sedem tisoč različnih kemičnih spojin, v neuporabljenih filtrih pa štiri tisoč, od katerih so številne dokazano škodljive. V morju ogorki razpadejo v mikroplastiko in dokazano škodujejo morskemu ekosistemu. Posamezen cigaretni ogorek lahko celo zastrupi približno tisoč litrov vode.

»Naša Maja Rijavec že več let pomaga pri organizaciji čistilnih akcij na Jadranu. Gre za turistično čiščenje in zelo se zavedamo, da male akcije ne prinesejo potrebnih sistemskih sprememb,« pravi Alenka Kreč Bricelj. »Smo pa prav zato začeli bolj poglobljeno raziskovati morske smeti. Cigaretni ogorki so po številu najpogostejši odpadek na morski obali. V naravi jih na leto konča kar pet bilijonov. To je pet milijonov milijonov.« Oziroma toliko, kot da bi vsak, ki je kadarkoli živel na našem planetu, pokadil 43 cigaret. Kar je toliko, da bi lahko površino Bohinjskega jezera povsem napolnili s cigaretnimi ogorki do dveh metrov globine. Ali pa toliko, da bi lahko površino slovenskega morja povsem z njimi prekrili v sedmih mesecih in pol.

Eden izmed ciljev projekta 5 bilijonov čikov je ozaveščanje širše javnosti o tem, da so cigaretni filtri plastika in da je v njih še ogromno strupenih snovi. Ter to, da bi frcanje ogorkov na tla, v travo in v morje postalo nesprejemljivo, tako kot je postalo kajenje v zaprtih prostorih. »Sistemsko je največja odgovornost na strani tobačne industrije,« pravi Alenka Kreč Bricelj. »Novela zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov prinaša nove obveznosti predvsem za področje elektronskih cigaret, uveljavlja pa se tudi podaljšana odgovornost proizvajalcev tobačnih izdelkov. Stopamo v stik z obalnimi občinami in oblikujemo strategijo za obale brez cigaretov. Konkretno, postavili bomo ozaveščevalne table, naredili smo žepne pepelnike iz starih gasilskih cevi, izvajamo pa tudi delavnice za šole. Projekt se bo administrativno končal z zaprtjem razstave 19. maja, mi pa bomo delali naprej.«

Razstava:
Morje čikov: Človek v času plastike
Kje: Slovenski etnografski muzej, Ljubljana
Kdaj: do 19. maja 2024