Transspolnost? Tri leta zapora!

SDS predlaga prepoved javne razprave o spolni usmerjenosti. Gre za skorajda dobesedni prevod madžarske ureditve in poskus prenosa ruske represije v Slovenijo.

Pred slabimi tremi leti, junija 2021, je madžarski parlament na predlog Fidesza Viktorja Orbána uzakonil prepoved »predstavljanja in promocije spolne identitete, drugačne od spola pri rojstvu, ter spremembe spola in homoseksualnosti osebam, mlajšim od 18 let«. S tem se je zares razplamtel spor med Orbánovim režimom in evropsko komisijo, ki je neuspešno zahtevala, naj te in druge posege v pravice gejev, lezbijk in transspolnih oseb odpravi, in potem pred sodiščem EU zoper državo vložila tožbo, ki se ji je pred časom pridružila tudi Slovenija. Zakaj govorimo o tem?

Prejšnjo sredo je SDS v zakonodajni postopek vložila predlog zakona, v katerem piše, da se tisti, ki mlajšim od 18 let na kakršenkoli način omogoči vpogled v vsebine, »ki spodbujajo ali prikazujejo odstopanje od samoidentitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembo spola ali homoseksualnost, ali ji prikaže predstavitev, [se] kaznuje z zaporom do treh let«. Poslanke in poslanci SDS, med katerimi je tudi verjetni bodoči slovenski evroposlanec Branko Grims, ki je v predlogu zakona naveden kot »zastopnik« zakona, predlagajo spremembo kazenskega zakonika. Kakršnakoli razprava o pravicah manjšine istospolno usmerjenih oseb in transspolnih oseb z mladoletnimi osebami ali pred njihovimi očmi ali ušesi bi bila kazniva z zaporno kaznijo. De facto predlagajo splošno prepoved te razprave v družbi. A pojdimo po vrsti.

Besedilo zakonskega predloga je sicer videti kot dva različna, ločena, povsem nepovezana dela, zlepljena v en sam predlog zakona. Na začetku se med razlogi za sprejetje navaja nadaljevanje reforme slovenskega kazenskega prava na poti približevanja evropskim standardom. Med cilji se ves čas ponavlja namen »zagotavljati vsebino določb ustave, ki varujejo pravice otrok in mladostnikov, ter določb v Deklaraciji o otrokovih pravicah, Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in Konvenciji Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo …«. Sledi primerjalni prikaz zakonodaje šestih evropskih držav, v katerem so izčrpno popisane ureditve na področju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Pri čemer nikjer ni niti z besedo omenjena drugačna spolna usmerjenost ali spolna identiteta, kaj šele kazenski pregon, kar je pričakovano, saj tovrstne prepovedi razen Madžarske (in Rusije) ne pozna nobena evropska država. Madžarska sicer ni omenjena niti z besedo in je tudi ni med državami iz primerjalnega prikaza.

Prepoved javne razprave o spolni usmerjenosti je »nezdružljiva s konceptom človekovih pravic«.

Povedanemu navkljub sledi nepričakovano nadaljevanje v obliki novega, dodatnega člena kazenskega zakonika. Gre za novi člen kazenskega zakonika 149a z naslovom »Kršitev pravic otrok s prikazovanjem, izdelavo, posestjo in posredovanjem gradiv z vsebino neskladja med biološkim spolom in spolno identiteto«, ki uvaja kaznivost kakršnekoli razprave ali obravnave teh vprašanj pred osebami, mlajšimi od 18 let.

Prepovedani so »prodaja«, »prikazovanje«, »javno razstavljanje«, »prikazovanje predstav« in vsi drugi načini, na katere bi mladoletne osebe lahko dostopale do teh vsebin. Kršitev zapovedi pa je kazniva z zaporno kaznijo do treh let. Kaznuje se tudi fizična oseba ali pa odgovorna oseba katerekoli ustanove, organizacije ali podjetja, ki bi izdelala gradivo s prepovedano vsebino. Le da je kazen v tem primeru še višja, od tri do osem let zapora. In da ne bo pomote, ta ista kazen je predvidena seveda tudi za medije oziroma za odgovorne urednike medijev, ki bi si drznili karkoli v povezavi s tem objaviti »v časopisih, revijah, učbenikih, radijskih in televizijskih programih, elektronskih publikacijah ali na spletnih straneh«. Prepoved govora o drugačnosti, kar zadeva spolno usmerjenost, bi torej veljala za šole oziroma izobraževalni proces v osnovnih in srednjih šolah ter tudi zunaj njih, v vsakdanjem življenju nasploh.

Na vložene zakonske spremembe se je odzval varuh človekovih pravic Peter Svetina. »Izobraževanje o različnih identitetah in usmeritvah torej samo po sebi še ne pomeni nagovarjanja h kakršnemu koli spreobračanju otrok v različne spolne, verske, politične in druge usmeritve, ampak ozaveščanje o tem, da smo kljub različnosti enakopravni in imamo enako dostojanstvo,« pravi Svetina in dodaja, da šolske dejavnosti, namenjene ozaveščanju o prepovedi diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnega izraza, »ne posegajo v pravico otrok in staršev, če je ta tema obravnavana objektivno, kritično in nevtralno ob upoštevanju sodobnih standardov v znanosti in izobraževanju«. Poleg tega so v varuhovem uradu še opozorili, da so lani ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in zavod za šolstvo celo pozvali k nasprotnemu – naj v šolah več pozornosti namenijo vsebinam, kot so človekove pravice, nediskriminacija, odpravljanje stereotipov, pa tudi spolna vzgoja. Nalogo izobraževalnih institucij si namreč predstavljajo med drugim v tem, da »vzgajajo in spodbujajo medsebojno strpnost, ozaveščajo o enakopravnosti in spoštovanju drugačnosti in raznolikosti«.

V SDS predlagajo uvedbo homofobne in transfobne zakonodaje, kakršno v EU pozna le sosednja Madžarska, ki je tudi zaradi tega v sporu z evropsko komisijo. Ta je julija 2022 zoper njo vložila tožbo pred sodiščem EU v Luksemburgu, s katero zahteva umik sporne zakonodaje. Ali kot so ob tem zapisali v evropski komisiji: »Zaščita otrok je res absolutna prednostna naloga EU in njenih držav članic. Vendar pa madžarska zakonodaja vsebuje določbe, ki niso upravičene na podlagi spodbujanja tega temeljnega interesa ali pa so nesorazmerne za doseganje navedenega cilja.«

Za kršitev homofobne zakonodaje je predvidena od tri- do osemletna zaporna kazen.

Za postopek zoper Madžarsko, ki zdaj teče pred sodiščem, se niso odločili kar tako. O tem je pravno stališče kmalu po sprejetju homofobne in transfobne zakonodaje recimo sprejel tudi svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih, znan pod imenom Beneška komisija. Po njegovem mnenju je madžarski zakon o omejevanju seznanjanja s homoseksualnostjo in transspolnostjo »nezdružljiv s človekovimi pravicami«, saj po mnenju komisije ne varuje pred diskriminacijo, ampak »prispeva k sovražnemu ozračju za istospolno usmerjene in transspolne otroke«. Tožbi se je pridružilo 15 držav članic EU – Francija, Nemčija, Belgija, Nizozemska, Španija, Portugalska, Švedska, Avstrija, Finska, Grčija, Irska, Danska, Malta, Luksemburg in Slovenija. Naša država se je tožbi pridružila pozneje, med zadnjimi, pod pritiskom javnosti šele aprila lani, že v mandatu sedanje vlade.

Slovenska različica prepovedi »informiranja o homoseksualnosti in transspolnosti« je bila v zakonodajni postopek vložena skoraj do dneva natančno dve leti za tem, ko je predsednik SDS Janez Janša javno napovedal okrepljen boj zoper homoseksualno manjšino. Dvanajstega marca 2022 je na slavnostni akademiji ob 33. obletnici ustanovitve SDS dejal takole: »V ustavi bo pisalo: oče je moški in mama je ženska.« Ko bi to zares pisalo v ustavi, zakonske zveze osebi istega spola ne bi mogli skleniti, posvojiti otroka pa prav tako ne. Kršitev teh dveh pravic istospolnih parov bi bila skladna z ustavo, heteroseksualni pari pa bi ju, v skladu z ustavo, še naprej uživali. Kakopak je šlo tudi tedaj za sledenje zgledom iz Madžarske. Del tamkajšnjih homofobnih sprememb zakonodaje iz leta 2021 je namreč tudi sprememba ustave, s katero je Orbánova vlada parom istospolno usmerjenih oseb prepovedala sklenitev zakonske zveze. Odtlej v madžarski ustavi piše: »Mati je ženska, oče pa je moški.«

V državnem zboru trenutno ni zadostne večine za sprejetje zakonodaje, ki bi državo pahnila na skrajni desni rob EU, družbo pa v srednji vek. A vprašanje je, kaj bo po naslednjih državnozborskih volitvah, kadarkoli že bodo. Slovenska desnica, ki se bo tedaj potegovala za oblast v več različnih reinkarnacijah kot navadno, glede na javnomnenjske raziskave upravičeno meri na zmago. Na sosednjem Madžarskem je Viktorju Orbánu med večletno vladavino uspelo tako izkriviti medijsko krajino (in volilni sistem), da mu je na zadnjih volitvah pred dvema letoma uspelo lastnoročno poraziti celo za namen volitev združeno opozicijo. Zakonodaja, usmerjena zoper geje, lezbijke in transspolne osebe, tam seveda še vedno velja. V Rusiji pa se je prav na podlagi zelo podobne zakonodaje pred desetimi dnevi začelo policijsko maltretiranje gejev, lezbijk in transspolnih oseb.