Vzreja divjih živali z izključnim namenom odstrela

Javna skrivnost je, da slovenske divje živali spadajo med najbolj umetno hranjene, med tiste, ki jim lovci prinašajo dodatno hrano, na svetu. Verjetno pri tem sodimo v svetovni vrh. Slovenski rjavi medvedi so, to je empirično dokazano, najbolj umetno hranjeni medvedi na svetu, delež umetne hrane v prehrani teh živali ni nikjer večji kot pri nas. Temu primerno cveti lov na divje živali. Nekatere živalske vrste pa vendarle ne zdržijo lovskega pritiska, zato se namensko vzrejajo in dodajajo v naravo. Toda ne govorimo zgolj o rečnih ribah … Zavod za gozdove Slovenije upravlja osem velikih »lovišč s posebnim namenom«, kot se imenujejo. Gre za velike predele gozdov, katerih »posebni« namen je lovski turizem. Čeprav to storitev ponujajo lovske družine v »svojih« revirjih, je lovski turizem predvsem v »državnih« loviščih utečen posel. Po zadnjih podatkih, ki so za predlansko leto, je samo v državnih loviščih lani lovilo 2466 lovskih gostov, ki so skupaj ustrelili za 1,2 milijona evrov divjih živali.

Za večino bolj razširjene divjadi zadošča dohranjevanje oziroma dovoz umetne hrane (predvsem pozimi) v gozd, da zadržujejo številnost, ki omogoča skorajda neomejen lov (in lovski turizem). Obstajajo pa tudi vrste, ki bi jih z lovom iztrebili, če živali ne bi vzrejali in umetno dodajali v naravno okolje. To velja za fazane in poljske jerebice. Lovišče s posebnim namenom Fazan Beltinci ima za ta namen ograjeno vzrejališče pernate divjadi s skupno površino dobrih šest hektarov. V njem lahko na leto vzredijo od 20 do 25 tisoč fazanov in okoli 4000 jerebic z namenom izpusta v naravo.

»Fazani in poljske jerebice se v vzrejališču vzrejajo iz matične jate odraslih osebkov, ki se normalno razmnožujejo. Poberejo se jajca, se umetno izvalijo v inkubatorju in potem vzrejajo kebčki do odraslih osebkov,« pojasnjuje direktor zavoda za gozdove Gregor Danev. Živali v vzrejališču hranijo tako, da »imajo vedno na voljo hrano in svežo pitno vodo. V letu 2023 je bila poraba krme v vzrejališču 202 toni. Krmljenje niha glede na količino vzreje.«

Vzreja (in odstrel) fazanov in jerebic na območju tega vzhodnoslovenskega lovišča s posebnim namenom se z leti spreminja, v naravo vsako leto dodajo od 8000 do 19 tisoč fazanov in od 1400 do 3400 jerebic, odstrelijo pa se približno tri četrtine teh živali. Lani je bilo vzrejenih, v naravo izpuščenih in odstreljenih razmeroma malo živali (dobrih 9000 fazanov in 1500 jerebic), skupni stroški za vzrejo teh živali so znašali 178 tisoč evrov, skupini prihodki od odstrela pa dobrih 208 tisoč evrov. Dodatno so slabih 13 tisoč evrov zaslužili še s prodajo »živih živali drugim upravljavcem«.

Direktor Gregor Danev sicer zagotavlja, da se vzreja (in z njo dodajanje teh ptic v naravo in odstrel) »zadnja leta zmanjšuje«, in vsaj za zadnji dve leti to potrjujejo tudi statistični podatki. Leta 2021 je bilo vzrejenih in v naravo dodanih rekordnih 18.740 fazanov, lani jih je bilo točno pol manj.

Smer je prava, a vsakršna vzreja živali z namenom izpusta za odstrel je najmanj neprimerna, nepotrebna in nemoralna.