Stanka Prodnik

 |  Mladina 15  |  Kultura  |  TV

TV komentar / Nenavadna soočenja

Morda res nismo navajeni, da imajo stranke tri kandidate za predsednike. Pa so res le zato volitve vodstva SD tako zanimive?

Kandidati za predsednika SD, Jani Prednik, Tadej Beočanin in Milan Brglez, v oddaji Politično s Tanjo Gobec

Kandidati za predsednika SD, Jani Prednik, Tadej Beočanin in Milan Brglez, v oddaji Politično s Tanjo Gobec
© TV Slovenija

V slovenskem političnem prostoru se redko zgodi, da imamo na volitvah vodstva neke stranke tri čisto resne konkurenčne kandidate za predsednike. V vseh strankah se lahko na to funkcijo vsi prijavijo. A ker so stranke tudi zelo premišljene tvorbe, dejansko že pred volitvami novega vodstva opravijo večino razmislekov.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Stanka Prodnik

 |  Mladina 15  |  Kultura  |  TV

Kandidati za predsednika SD, Jani Prednik, Tadej Beočanin in Milan Brglez, v oddaji Politično s Tanjo Gobec

Kandidati za predsednika SD, Jani Prednik, Tadej Beočanin in Milan Brglez, v oddaji Politično s Tanjo Gobec
© TV Slovenija

V slovenskem političnem prostoru se redko zgodi, da imamo na volitvah vodstva neke stranke tri čisto resne konkurenčne kandidate za predsednike. V vseh strankah se lahko na to funkcijo vsi prijavijo. A ker so stranke tudi zelo premišljene tvorbe, dejansko že pred volitvami novega vodstva opravijo večino razmislekov.

In čeprav se zdi, da je SD zaradi afere Litijska ranjena stranka, ki se politično pobira, ji gre kar dobro. Volitve predsednika sicer male stranke jim je uspelo narediti za prvovrstno politično temo. In tako se danes ne le na RTV Slovenija, temveč tudi po drugih medijih vedejo, kot da za volitve predsednika neke stranke veljajo enaka pravila soočenj kot na državnozborskih volitvah, uravnoteženost, manjka le še merjenje časa, ki ga je porabil posamezen kandidat. In tako je bilo tudi na soočenju kandidatov za predsednika SD v oddaji Politično pod taktirko Tanje Gobec.

Pa ni bilo niti slabo. Tako smo izvedeli na primer, da je župan Ajdovščine Tadej Beočanin kandidat najmočnejšega človeka v tej stranki Matjaža Hana in da je Milan Kučan podprl Milana Brgleza. Vseeno pa še vedno nismo izvedeli, kdo je v resnici Jani Prednik in kdo so tisti, ki stojijo za njim, nismo izvedeli niti, ali ima Milan Brglez dejansko kakšno ozadje, na podlagi katerega lahko upa na izvolitev, ali pa je res prosti strelec, kakor se predstavlja sam. Pričakovali smo, da nam razložijo, kdo je kdo, kdo je za kom, kdo je s kom, ali bo Han res morda kandidiral kar sam neposredno na kongresu, če bo Beočaninu slabo kazalo, čigav je Sebastijan Selan, ki kandidira za generalnega sekretarja stranke, pri čemer je znan iz kopice čudnih poslovnih odločitev in poslovnih sistemov, je pa bivši vodja obveščevalne službe Sova, kar ni niti malo simpatično. In ki se (!) danes hvali, da je že 16 let član stranke SD – kar pomeni, da je bil član stranke že v času, ko je vodil Sovo, kar je skregano z vsemi načeli, saj v normalni demokraciji strankarskih kadrov ne dajejo za vodje obveščevalnih služb.

Take stvari smo si želeli izvedeti v oddaji Politično teden dni pred volitvami vodstva SD.

Dobili pa smo: soočenje. Tanja Gobec je oddajo odprla s premleto afero Litijska. Nato smo se morali ukvarjati z vilo na Levstikovi ulici. Ste za prodajo ali ne? Zanimivo je postalo, ko je Brglezu, Predniku in Beočaninu Tanja Gobec postavila vprašanje, kaj je sploh socialdemokracija. Brglez je dejansko govoril o socialdemokratskih temah, Beočanin pa o neki učinkovitosti in optimizaciji, česar nismo čisto razumeli – kandidira namreč za predsednika stranke, ne pa predsednika uprave neke gospodarske družbe. Kar razkrivajoče. A presenetljiv je bil Prednik: Ne, mi nismo taki kot desnica, ne teptamo človekovih pravic, ne pošiljamo vodnih topov na ceste, in ja, zagovarjamo pravice do samoopredelitve spola. Je bila ta odločnost posledica dejstva, da ga vsi – na desni in levi – vidijo kot most do Janeza Janše?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.