Svetlana Makarovič je Palestincem poklonila pesem in sporočila, naj glavo držijo pokonci 

Kres upanja

Na vseslovenskem shodu za svobodno Palestino, ki ga je Gibanje za pravice Palestincev v Ljubljani pripravilo prejšnjo nedeljo, ko je minilo natanko pol leta, odkar je izraelska oblast do skrajnosti zaostrila genocid nad Palestinci, so podporo palestinskemu ljudstvu izrazili številni umetniki, nekateri zgolj s prisotnostjo, drugi tudi z besedo. Glasbenica mlajše generacije Kiki je večstoglavo množico denimo presunila z odpeto pesmijo. Prav tako presunljivo, skrbno izbrano pesem pa je protestnikom povedala ena najpomembnejših slovenskih umetnic Svetlana Makarovič, ki pri 85 letih vztrajno dokazuje, da je vedno na strani zatiranih, pa naj gre za ljudi, živali ali državo, ki jo je ugrabila avtoritarna oblast.

Za to se je vedno znova pripravljena tudi javno izpostaviti.

Katero pesem pa je pesnica in pisateljica, ki je za svoj umetniški opus prejela Prešernovo nagrado, naše najvišje priznanje za umetniško ustvarjanje – nagrado je zaradi spornega ravnanja upravnega odbora Prešernovega sklada leta 2000 sicer zavrnila, konec leta 2022 pa se jo je vseeno odločila prevzeti, a izvirne plakete, kot pravi, do danes še ni prejela – uporabila kot izraz podpore palestinskemu ljudstvu. Ljudstvu, ki ga je mednarodna skupnost z izjemno omahljivim (ne) ukrepnjem prepustila v izživljanje skrajnemu režimu Benjamina Netanjahuja? Kot pravi Svetlana Makarovič, je to pesem Kresna.

Takole gre: »Lepi Jurij kres nalaga / na Jurjevo kres, na véčer, / z eno roko kres nalaga, / z drugo roko venec vije, / s tretjo roko meč pripravlja, / da vam vrne, kar ste dali, / kar ste dali nam v dolini.«

Pesem se nadaljuje: »Mi vam bomo z naše gore v vašo goro kres prižgali, / mi vam bomo z naše gore v vašo goro glas poslali. / Težko je živeti v gori, težko peti, govoriti, / težko nam je v kresni plamen lastno dete položiti.«

Ko je Svetlana Makarovič na shodu izrekla verz o detetu, se zbrani niso mogli ogniti asociaciji na več tisoč nedolžnih otrok, ki so v zadnjega pol leta izgubili življenje v nevzdržnih vojnih razmerah v Gazi. Skupno je umrlo že več kot 33 tisoč Palestincev.

Pesnica je na shodu nadaljevala: »Težko je živeti v gori, z gore se predaleč vidi« ter še enkrat ponovila kitico o lepem Juriju, ki kres nalaga ter varuje tiste, ki so bili tako kot on izgnani iz »doline«, a jih tudi maščuje. Pesem namreč sklenejo besede: »Vse povrne lepi Jurij, / lepi Jurij vse povrne.«

Kot je povedala Svetlana Makarovič, je z izbiro te pesmi želela pokazati, da »Slovenija pozdravlja Palestino s sporočilom, naj drži glavo pokonci«. Dodala je, da je podpora Palestincem v tem trenutku nujna. Nujno je, da jih podprejo tudi umetniki, da se sliši glas umetnosti. Mogoče umetnost vojne ne more ustaviti, gotovo pa lahko vpliva na to, kaj ljudje čutijo.

Ali kot pravi Svetlana Makarovič: »Med nami, zbranimi na shodu, je bilo strašno lepo vzdušje. Vsi smo bili kot eden. Kot da vsi skupaj prižigamo kres upanja.«