Šele več stoletij po procesu proti Galileu Galileju Cerkev priznala, da se je zmotila

Galilejeve knjige so sicer s seznama prepovedanih knjig umaknili že leta 1835, toda cerkveni mlini meljejo počasi

V članku z naslovom »Nikdar več, nikdar več, nikdar več!«, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine KRIVOVERCI, René Schlott piše o tem, da je šele več stoletij po procesu proti Galileu Galileju Cerkev priznala, da se je zmotila. Drugi obsojeni krivoverci so še danes izobčenci.

"Ob 300. obletnici Galilejeve smrti leta 1941 je Papeška akademija znanosti nameravala izdati življenjepis učenjaka, ki je bil za življenja eden njenih najuglednejših članov. Akademija je kot Trnuljčica utonila v dolg sen, dokler je ni leta 1936 papež Pij XI. spet obudil v življenje. Toda z Galilejevim življenjepisom nazadnje ni bilo nič, ker je bil avtor v njem preveč neprizanesljiv do Cerkve," piše René Schlott.

"Prvi korak je bil odprava cerkvenega seznama prepovedanih knjig (Index librorum prohibitorum); papež Pavel VI. ga je pokopal s papeškim odlokom. S tem je čez noč končal 400 let trajajoče, precej neslavno poglavje cerkvene zgodovine."

"Galilejeve knjige so sicer s seznama prepovedanih knjig umaknili že leta 1835, toda cerkveni mlini meljejo počasi. Papež Pavel VI. (1963–1978) je prvi razmišljal, da bi potegnil na plan proces proti Galileju in po več kot 300 letih le popravil razsodbo. Pred tem je potekal drugi vatikanski koncil, katerega namen je bil uskladitev prastarih katoliških dogem s sodobnim svetom. K temu sta spadala tudi razsvetljeno cerkveno razumevanje znanosti in priznanje napak v preteklosti, ki naj bi premostila nasprotja med vero in naravoslovjem. Prvi korak je bil odprava cerkvenega seznama prepovedanih knjig (Index librorum prohibitorum); papež Pavel VI. ga je pokopal s papeškim odlokom. S tem je čez noč končal 400 let trajajoče, precej neslavno poglavje cerkvene zgodovine," še poudari Schlott.

Posebno številko lahko kupite pri prodajalcih časopisov ali jo naročite v naši spletni trgovini >>