Knjiga me (ne) briga

Ponedeljek, 8. april, je bil za slovensko knjigo pomemben datum. Ne le, da je ta dan Slovenija kot častna gostja navdušujoče odprla 61. Mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v italijanski Bologni, kar je bil že drugi tovrstni prestižni dogodek v zadnjega pol leta (oktobra je kot častna gostja odprla tudi Frankfurtski knjižni sejem, največji knjižni sejem na svetu), znani so bili tudi rezultati razpisa Javne agencije RS za knjigo (JAK) za sofinanciranje knjižnih programov najbolj kakovostnih slovenskih založb za obdobje naslednjih štirih let (2024–2027). Toda rezultati razpisa, ki so sicer zamujali dva meseca, so marsikatero založbo negativno presenetili, celo šokirali.

Številni založniki so namreč po neuradnih podatkih (uradni še niso znani, saj odločbe še niso pravnomočne) prejeli precej nižje zneske kot v preteklosti. Še več, kljub občutni rasti cen materiala in inflaciji jim je JAK namenila precej nižje sofinanciranje pri posamezni knjižni izdaji kot doslej.

Prva se je javno oglasila Anja Zag Golob, glavna in odgovorna urednica majhne, a izjemno vidne in zagnane založbe VigeVageKnjige, specializirane za stripe za otroke in risoromane za odrasle, ki je bila na prejšnjem programskem razpisu (2020–2023) prvič del štiriletnega sofinanciranja Javne agencije za knjigo. Pojasnila je, da so kot največja stripovska založba v državi za program, ocenjen s 43 točkami od 50 (prag za sprejem v program sofinanciranja je bil 40), prejeli kar 23,6 odstotka manj sredstev pri sofinancirani knjigi kot lani.

Kaj to pomeni? »V prejšnjem razpisu smo imeli sofinanciranih sedem knjig. Letos so nam sofinancirali eno knjigo več in vsak normalen človek bi pričakoval, da bo to pomenilo več sredstev. Dobili pa smo jih manj,« pravi Anja Zag Golob. »Pri tem ni upoštevana inflacija, ne dvig cen tiska, papirja, niso upoštevani ljudje, ki jih imamo zdaj zaposlene, zato da bi se profesionalizirali. Konec leta 2023 smo se že lahko pohvalili s štirimi zaposlenimi, tega leta 2020 nismo imeli. To smo naredili, da bi pokazali, da smo resna založba, da bi bili tudi v prihodnje pozitivno ocenjeni, drugače sploh ne prideš v poštev pri tem razpisu – če nisi vrhunski. Prav je, da JAK financira najboljše založbe, in prav je, da je težko priti med najboljše, ampak mi smo v minulih štirih letih ravno zato od sebe dali vse, da bi dokazali vrhunskost. Pričakovali smo, da bo temu sledil konkreten dvig sredstev, dobili pa smo skoraj četrtino sredstev manj na sofinancirano knjigo.«

Rezultati so, kot dodaja Anja Zag Golob, boleči zlasti ob dejstvu, da so založbo od leta 2012, ko so jo začeli vzpostavljati, do leta 2018 vzdrževali izključno z lastnimi sredstvi in neplačanim delom, vse prihodke od prodaje so vlagali nazaj v izdajanje knjig.

Zgodbo o štiriletnem javnem razpisu agencije, ki je razburila založnike, lahko razumemo kot povsem jasen pritisk na ministrstvo za kulturo in vlado, naj ta dodatna sredstva vendarle nekako zagotovita.

V novomeški založbi Goga so tokrat prejeli 36.000 evrov nižjo subvencijo kot lani, pravi glavna urednica Jelka Ciglenečki, in s tem doživeli »padec slovenskih sredstev za knjižno zbirko Goga za približno četrtino«. Ob tem se ne more izogniti občutku, da je znižanje javnih sredstev za knjižne izdaje morda posledica visokih stroškov, povezanih z obema častnima gostovanjema. »Ker smo bili obveščeni, da se je projekt ’Slovenija častna gostja knjižnega sejma’ v Frankfurtu končal z izgubo, smo domnevali, da te ne bo krilo ne ministrstvo za gospodarstvo (Frankfurtski knjižni sejem je največji gospodarski sejem na svetu, predstavlja se ne le leposlovje, pač pa tudi priročniki, znanost, turistika, kulinarika ...) ne ministrstvo za kulturo in da jo bomo spet krili producenti in ustvarjalci,« pravi Jelka Ciglenečki. »Zato je naš program leta 2024 finančno manj zahteven, kot je bil v letu 2023. V njem ni nobenega zahtevnega obsežnega romana, kar je sreča, saj so ostali minimalni zahtevani honorarji za avtorje enaki, mi smo pa na posamičen naslov pridobili za četrtino manj sredstev.«

Na problem nižanja sredstev za knjižne izdaje ob fiksno določenih minimalnih zahtevanih honorarjih opozori tudi Anja Zag Golob: »Mi že tako ali tako izplačujemo najvišje honorarje, kar jih lahko izplačamo, ker cenimo sodelavce, prevajalce in avtorje. Problem pa nastane, če sredstva tako drastično znižaš – četrtina manj sredstev in dvig zapovedanih honorarjev –, iz česa naj potem to vzamemo? Že tako so za avtorski strip določili prenizek znesek honorarja glede na vloženo delo in čas, a tudi tega zneska spričo tako drastično znižanih sredstev sofinanciranih knjig ne moremo plačati. Z vseh vidikov je situacija skrajno paradoksalna. Zunaj Bologna in Frankfurt, časti, gostovanja in velike besede o pomenu slovenskega jezika in literature, doma pa četrtino nižja sredstva – in to ob dejstvu, da mlade generacije več in več berejo v angleščini.«

Ogorčeni odzivi so prišli tudi iz ene naših največjih založb, iz Založbe Beletrina. Dva dni po prejemu rezultatov razpisa se je na spletnem portalu AirBeletrina oglasil programski direktor založbe Aleš Šteger in napovedal, da bodo prisiljeni izdati 22 knjig namesto predvidenih 24. Tudi direktor založbe Mitja Čander pravi, da so »z velikim razočaranjem prebrali odločbo, s katero nam je bilo po nekajletni stagnaciji kljub odlični oceni našega dela dodeljenih 25.000 evrov manj kot lani«. Kako razume znižanje? »Očitno se je ob paradi slovenske knjige na tujem zgodil napad na njeno infrastrukturo doma. Ne le, da nismo bili deležni usklajevanja subvencij z inflacijo, večina osrednjih akterjev knjižnega polja v javnem interesu nas je doživela reze, vsi pa smo tudi soočeni s povišanimi zapovedanimi honorarji,« meni Čander, ki za obstoječe stanje krivi ministrstvo za kulturo in ne dovolj bojevito vodstvo JAK.

»Prav je, da JAK financira najboljše založbe, in prav je, da je težko priti med najboljše, ampak mi smo v minulih štirih letih ravno zato od sebe dali vse, da bi dokazali vrhunskost.«

– Anja Zag Golob

A naredimo nekaj korakov nazaj: kaj se je pravzaprav zgodilo? Zakaj se v času, ko častni gostovanji Slovenije na dveh uglednih knjižnih sejmih dokazujeta, da je smiselno vlagati v kakovostne knjižne izdaje in tudi v razširjanje slovenske literature zunaj naših meja, javna sredstva za najbolj kakovostne domače založbe in posamezne knjižne izdaje krčijo? Za kolikšno krčenje gre? Ali je zanj kriva »le« popoplavna sanacija, zaradi katere so bili vsi proračunski porabniki in s tem tudi ministrstvo za kulturo in JAK, ki kot samostojen organ deluje pod njegovim okriljem, svoje proračune prisiljeni zmanjšati, ali še kaj drugega? In ali je krčenje res tako alarmantno, da utegnejo založbe svoje programe še dodatno zmanjšati in se morda obeta celo ukinitev katere od založb, ki so zaradi slovenske specifike izrazito vezane na javno sofinanciranje (v majhnih državah z majhnim jezikom je javno sofinanciranje kakovostne literature bistveno pomembnejše kot v velikih državah z velikimi jeziki)?

Direktorica JAK Katja Stergar pravi, da je bilo v okviru razpisa za sofinanciranje knjižnih programov za obdobje 2024–2027 za letos razpisanih 2,5 milijona evrov. To je 6,4 odstotka manj kot v letu 2023. V zadnjih nekaj letih so se sredstva na tem razpisu sicer konkretno povečevala. A lanske poplave so prizadele tudi ta razpis. »Rezi v državni proračun in s tem tudi proračun JAK so bili napovedani avgusta po poplavah, žal se jim na JAK nismo izognili,« pravi Katja Stergar.

Ko jih je ministrstvo za kulturo obvestilo, da morajo transferna sredstva (sredstva za razpise) znižati za 275.000 evrov, so se najprej odločili, da se odpovedo posebnemu razpisu za avdio in e-knjige. Prav tako v letu 2024 ne bo razpisa za sodelovanje na Slovenskem knjižnem sejmu, ki so ga lani objavili prvič. V večino drugih razpisov niso mogli poseči, saj se sredstva zanje »v preteklih letih niso zaznavno poviševala ali pa so celo stagnirala«. Zato so bili sredstva nazadnje prisiljeni zmanjšati na razpisu, kjer je v zadnjih letih doživel »edini občuten skok navzgor«. Ministrstvo so ob tem sicer opozorili »na oteženo financiranje in razvoj področja ob upadu sredstev ter hkratni inflaciji«. Enako je storil tudi novi svet agencije, saj se na JAK zavedajo in državo opozarjajo, »da brez zdravega založništva v Sloveniji niti delovanje na drugih področjih knjige ni mogoče«.

Na ministrstvu za kulturo medtem pravijo, da so se sredstva za JAK v zadnjih dveh letih povečala. Med razlogi je poleg »dveh izjemno pomembnih nastopov v tujini, ki sta bila za ministrstvo za kulturo in JAK izjemno pomembna in posledično tudi zahtevna, v vsebinskem in tudi v finančnem smislu« (za častno gostovanje v Frankfurtu so namenili skoraj osem milijonov evrov, za častno gostovanje v Bologni 630.000 evrov), tudi vsesplošno povečanje stroškov. Agenciji se v kratkem obeta še dodatna zaposlitev za področje mednarodnih aktivnosti, kar je neposredna posledica sejmov, na katerih je Slovenija nastopala kot častna gostja.

Kaj pa sredstva za javne razpise Javne agencije za knjigo? Kot pravijo na ministrstvu za kulturo, so se ta sredstva vse od leta 2021 konkretno povečevala. Visoka ostajajo tudi letos, ko je JAK za vseh 15 podpodročij, ki jih podpira prek razpisov, od ministrstva prejela skoraj 6,2 milijona evrov. Vendarle pa je to slabih 300.000 evrov manj kot lani. A, kot dodajajo, »znesek za leto 2024 še ni dokončen, saj se bodo sredstva lahko poviševala skladno z morebitnimi dopolnilnimi odločbami«.

Zgodbo o štiriletnem javnem razpisu agencije za knjižne izdaje, ki je razburila založnike, lahko torej razumemo tudi kot povsem jasen pritisk na ministrstvo za kulturo in vlado, naj ta dodatna sredstva vendarle nekako zagotovita.

Ne preseneča, da so se v tem boju med najglasnejšimi znašle založbe, ki so sicer izjemno spretne pri pridobivanju javnih sredstev. Mitja Čander iz Beletrine pravi, da zmanjšano sofinanciranje na tokratnem štiriletnem razpisu zanje »ob drugih novih obveznostih pomeni vsaj eno plačo, ki jo bo nekako treba pokriti iz drugih virov, kar pa nikakor ne bo preprosto«. A prav Beletrina je lani skupno prejela kar 1,9 milijona javnih sredstev. Leto prej je prejela še več, rekordnih 2,25 milijona evrov. Njen največji sofinancer je JAK, a sredstva uspešno pridobiva tudi od kar nekaj ministrstev, občin, tudi od Geodetskega inštituta Slovenije in Pošte Slovenije. Bila je tudi med največjimi (a tudi najbolj spornimi) izbranci na javnem razpisu za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij, ki je zaradi konflikta interesov odnesel ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik in je bil na koncu razveljavljen. Beletrina si poskuša ta sredstva, gre za kar 410.000 evrov, zdaj izboriti po pravni poti. Če ji JAK nameni 25.000 evrov manj kot leto prej, bo za založbo to morda neprijetno, nikakor pa zaradi tega ne bo ogrožena in ne bo propadla.

Drugače bi lahko bilo pri majhnih, nišnih, šele uveljavljajočih se založbah. Za te je javno sofinanciranje JAK usodnejšega pomena. Varčevanje bodo najbolj občutile. Založba VigeVageKnjige podporo JAK denimo razume kot podporo njenemu prizadevanju za profesionalizacijo stripa, ki je pri nas sicer odrinjen na margino. »Želimo, da se strip pri nas profesionalizira. Kar pomeni, da založbe, ki so zavezane tej literarni zvrsti, lahko preživijo. Da ni treba, da delajo zraven še vse drugo, da bi lahko preživele. To je pomembno zato, ker se strip le na ta način jemlje resno. S tem se sporoča, da je to zvrst, ki je potrebna. Zvrsti, v katere se ne vlaga denar, ostanejo na margini, ostanejo neki amaterski produkt ljudi, ki so bolj ko ne zanesenjaki. Mi smo pa hoteli, da je to profesionalna dejavnost, ki ji je v Sloveniji omogočeno preživetje,« pravi Anja Zag Golob.

Pri založbi VigeVageKnjige so ravno te dni praznovali prvo obletnico Mariborke – knjigarne, ki na Koroški cesti v Mariboru ponuja kuriran izbor knjig manjših slovenskih založb in samozaložnikov, »in to je še dodatni cinizem, da se je to zgodilo ravno zdaj, ko bi morali biti prešerni, da nam je uspelo preživeti«, pravi Anja Zag Golob. »Zdaj vlagamo ogromno energije in lastna sredstva v to, da bi kljub vsemu izpolnili pomladni del programa. Odločilna pa bo jesen. Če ne dobimo evropskih sredstev, nam ne preostane drugega, kot da resno razmislimo o zaprtju. S tem bodo izgubljena štiri delovna mesta v založništvu ter še dodatnih šest stalnih pogodbenih sodelavk in sodelavcev, ki bodo morali vir zaslužka iskati drugje.«

Zastrašujoče je, da je bila država za resničnostni šov, s katerim bi nanovačila nekaj deset ali morda sto novih vojakov (če sploh), pripravljena plačati toliko denarja, kot ga sicer nameni za svoj najpomembnejši javni razpis za založništvo.

Jelka Ciglenečki pravi, da vrata založbe Goga ostajajo odprta za slovenske avtorje, »tudi za tiste z zahtevnejšo, manj prodajno naravnano literaturo. Bo pa slovenskih knjig v letu 2025 pri Gogi za približno tretjino manj kot v letu 2024«. Slovenska literatura je namreč dražja kot prevodna, poleg tega v nasprotju s prevodno literaturo nima možnosti pridobitve dodatnega sofinanciranja iz tujine. »Smo avtorska založba, svojim najboljšim avtorjem se ne želimo odreči, privabiti jih bomo poskušali tudi z intenzivnejšo promocijo znotraj Evrope – to dobro podpira program Ustvarjalna Evropa, na evropskih razpisih smo tradicionalno uspešni. Na višja slovenska sredstva pa si v naslednjih letih ne upamo računati.«

Direktorica JAK Katja Stergar ob tem opozarja, da štiriletni razpis Javne agencije za knjižne izdaje nikakor ne prinaša zmanjšanja sredstev za vse založbe. Po neuradnih podatkih naj bi na razpisu sredstva prejelo 21 založb, polovica več kot leto poprej, polovica manj. »Višina sredstev se je pri enih založnikih zmanjšala, pri drugih povečala, glede na preteklo leto se je lahko spremenilo tudi število odobrenih naslovov pri nekaterih založnikih. Založniki so lahko prejeli sofinanciranje le za toliko knjig, kot so jih v povprečju izdali v zadnjih treh letih,« pravi Katja Stergar. Na višino sredstev so odločilno vplivali tudi »obsegi knjig, dejstvo, ali gre za izvirno ali prevodno delo, ter ali gre za prozo, poezijo, slikanico ali strip. Vsa ta dejstva pa prijavitelji poznajo, založništvo namreč ni produkcija po tekočem traku vedno enih in istih izdelkov. Komisija pri odločanju o sofinanciranju upošteva vrstni red knjig iz prijave založnika, založnik je torej tisti, ki presoja pomen naslovov za svoj program.«

Za konec ponovimo, o čem pravzaprav govorimo. Govorimo o javnem razpisu, s katerim država spodbuja izdajanje kakovostnih knjig. Govorimo o javnem razpisu, težkem 2,5 milijona evrov. Le malce manj je bilo vredno lansko javno naročilo, ki ga je ministrstvo za obrambo oddalo prijavitelju brez referenc, da bi zanj pripravil resničnostni šov Vojak v akciji. Javno naročilo je bilo tako zelo sporno in tako zelo očitno pisano za točno določenega izbranca, da so se mu bili na koncu prisiljeni odpovedati. Pa vendar je zastrašujoče, da je bila država za resničnostni šov, s katerim bi nanovačila nekaj deset ali morda sto novih vojakov (če sploh), pripravljena plačati toliko denarja, kot ga sicer nameni za svoj najpomembnejši javni razpis za založništvo. Še bolj zastrašujoče je, da je država približno dvomilijonske zneske – sicer iz drugega vira (iz evropskega mehanizma sredstev za okrevanje in odpornost) – radodarno namenjala tudi za najrazličnejše hotele, gostilne, glampinge, električni katamaran, digitalno križanko, podjetja najbogatejših ...

Naj ponovimo še enkrat: govorimo o ključnem javnem razpisu, s katerim država spodbuja izdajanje kakovostnih knjig. Ta in drugi JAK-ovi razpisi so zaradi bremen popoplavne obnove trenutno okrnjeni za nekaj manj kot 300.000 evrov. Od tega zneska – gre za vrednost starejšega dvosobnega stanovanja v Ljubljani – je morda odvisna usoda slovenskega založništva. Oziroma vsaj tisti njegov del, ki deluje v javnem interesu. Zato bi vlada pač morala najti način, da ta sredstva zagotovi in založništvo po dveh odlično sprejetih častnih gostovanjih, ki sta našim pisateljem, pesnikom, ilustratorjem, prevajalcem ... odprli vrata v tujino, tudi konkretno podpre.