19. 4. 2024 | Mladina 16 | Kultura
Spremenimo svet na bolje!
Da je mogoč drugačen svet od tega, v katerem živimo, prikazuje razstava Vesne Bukovec v škofjeloški Galeriji Ivana Groharja
Vesna Bukovec je zagotovo ena najbolj družbeno kritičnih, angažiranih in politično razmišljujočih umetnic v Sloveniji.
© Borut Krajnc
Vizualna umetnica Vesna Bukovec je aktivna državljanka sveta, mar ji je za ta svet, za človeštvo, ki s plapolajočimi zastavami neoliberalnega kapitalizma neutrudno drvi v prepad in svoj propad. Na enega izmed vidikov propada opozori že ob vstopu v galerijski prostor z zapisom: »Stop vojni v Ukrajini! Svoboda Ukrajini!« Ob zapisu je narisan golobček miru z oljčno vejico v kljunu. Vojna je zagotovo najbolj grozno in najbolj ne-umno početje današnje svetovne politike, tako je umetnica nasproti temu napisu diagonalno čez galerijski prostor postavila še enega: »Stop genocidu v Gazi! Svobodna Palestina!« Ob njem je narisan deček Handala, simbol palestinskega upora.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Kultura
Vesna Bukovec je zagotovo ena najbolj družbeno kritičnih, angažiranih in politično razmišljujočih umetnic v Sloveniji.
© Borut Krajnc
Vizualna umetnica Vesna Bukovec je aktivna državljanka sveta, mar ji je za ta svet, za človeštvo, ki s plapolajočimi zastavami neoliberalnega kapitalizma neutrudno drvi v prepad in svoj propad. Na enega izmed vidikov propada opozori že ob vstopu v galerijski prostor z zapisom: »Stop vojni v Ukrajini! Svoboda Ukrajini!« Ob zapisu je narisan golobček miru z oljčno vejico v kljunu. Vojna je zagotovo najbolj grozno in najbolj ne-umno početje današnje svetovne politike, tako je umetnica nasproti temu napisu diagonalno čez galerijski prostor postavila še enega: »Stop genocidu v Gazi! Svobodna Palestina!« Ob njem je narisan deček Handala, simbol palestinskega upora.
Življenja na planetu ne hromita le ti dve vojni, še več jih je, le niso v središču pozornosti medijev in s tem tudi naše ne. Poleg krutih brezobzirnih vojn nas pesti še cela vrsta najrazličnejših družbenih zagat in nepravičnosti. Tako je Vesna Bukovec na steno škofjeloške Galerije Ivana Groharja le nekaj centimetrov od zapisa »Stop vojni v Ukrajini« razgrnila veliko digitalno risbo Drugačen svet je mogoč (2021), ki prikazuje mlade demonstrantke in demonstrante s transparenti.
V ospredju je transparent z geslom Podnebne spremembe, na katerem je prva beseda prečrtana in zamenjana z drugo, s čimer se napis spremeni v Sistemske spremembe. To geslo so nosili mladi demonstranti na protestu Mladi za podnebno pravičnost in sporoča, da bodo za korenito ublažitev ali celo ustavitev uničujočih podnebnih sprememb potrebne sistemske spremembe. Drugi transparenti na risbi opozarjajo na žgoče družbene probleme: Žica mora past!, Moje telo, moja odločitev, Zgradimo skupnosti soodločanja, Proti politiki sovraštva, Svoboda gibanju, ne kapitalu, Prekarke sveta, združite se!, Neskončna rast ni mogoča itd.
Eden izmed še vedno izjemno aktualnih petih sitotiskov iz grafične mape V iskanju svobode (Ecce homo), ki sodi med najpomembnejše projekte Vesne Bukovec. Leta 2016 je bil ustvarjen v dialogu z zgodbami italijanske pisateljice palestinsko-izraelskega rodu Widad Tamimi in sooča nas s človeško stisko, ki jo na poti v Evropo doživljajo in občutijo begunci iz vzhodnih vojnih žarišč.
© Nada Žgank
Nasproti tej risbi je umetnica na steno Galerije Ivana Groharja pripela veliko digitalno risbo z naslovom Solidarnost (2023) s shemo naših odnosov in medsebojne pomoči ter z naštevanjem, kako bi jo lahko dosegli – s solidarnostjo proti strahu, sovraštvu, izkoriščanju, brezobzirnosti, sebičnosti, individualizmu, lažem, nemoči, nesreči, osamljenosti, težavam, revščini, bolezni … Delo je prvič predstavila v slovenjgraški Galeriji raum AU na povabilo galerije.
Prvo sobo v Galeriji Ivana Groharja dopolnjuje še en projekt, izpeljan na povabilo slovenjgraške galerije, tokrat Koroške galerije likovnih umetnosti. Gre za risbo Svet brez meja (2021). Vesna Bukovec je na razglednicah ljudi spraševala: »Kaj v vašem življenju (v preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti) bi bilo drugače, če državne meje ne bi obstajale?«
Nastalo je delo devetih risb s tušem na temo svobode gibanja, spoštovanja svobode drugega, odprave vojske in policije, skrbi za naravo ...
Delo Vesne Bukovec je politično angažirano. Že z naslovom tokratne razstave sporoča, da je prepričana, da je drugačen svet mogoč. Z risbami, analizami, shemami in širšimi projekti nazorno prikazuje, kje smo, kam drvimo, pa tudi, kako bi lahko svet in medsebojne odnose izboljšali. Nagovarja svetovne politike, naj se spametujejo in naj ne služijo le kapitalu in pohlepu najbogatejših, naj ne spodbujajo vojaške industrije in ne pospešujejo proizvodnje orožja vseh vrst ter naj prizemljijo ubijalske letalnike.
Je predstavnica družbeno angažirane umetnosti, ki vizualizira družbeno neenakost, politične rabote in abotnosti, svet sovraštva, korupcije in socialnih razlik ter nasilja nad šibkimi, kratenja osnovnih človekovih pravic in svet vseprisotne podnebne krize; zahteva boljši in pravičnejši svet. Želi nas pripeljati do tega, da spremenimo zorni kot in da prepoznamo spreobrnjeno sliko družbenih razmerij, njihovo kompleksnost ter usodne politične odločitve in spletke, v katere smo ujeti.
Vesna Bukovec je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani magistrirala iz kiparstva. Izraža se v različnih medijih, poleg risbe je zanjo pomemben tudi video. Od leta 2015 je strokovna sodelavka Postaje DIVA, arhiva umetniškega videa, filma in novomedijskih umetnosti pri SCCA-Ljubljana. Od leta 2016 do 2022 je sodelovala s festivalom Mesto žensk, zanj je oblikovala vizualno podobo. Sodelovala je na skupinskih razstavah doma in v tujini ter v naš kulturni prostor prispevala niz zanimivih samostojnih razstav. Vedno znova postavlja ključna vprašanja naše civilizacije in išče odgovore nanje. Na vprašanje, kakšna je vloga umetnice ali umetnika v današnjem času, času laži in grobih manipulacij, odgovarja: »Družbeno angažirani umetnice in umetniki nastavljamo ogledalo družbi, poudarjamo aktualne probleme in – kar se mi zdi najpomembnejše – razmišljamo o mogočih alternativah in si skušamo predstavljati pravičnejši svet.«
Tudi premislek, kako je razstava postavljena, je del avtoričinega sporočila. V drugi sobi škofjeloške galerije je projekt Dediščina (2022), ki pripoveduje o zgodovini njene družine in hkrati tudi o zgodovini naše družbe v 20. stoletju, postavila ob risbe, ki prikazujejo Lokalne rasizme, in projekt V iskanju svobode.
Prav grafična mapa V iskanju svobode (Ecce homo) iz leta 2016 je eden njenih najpomembnejših projektov. Je še vedno izredno akutalen, predvsem pa je izjemno pomembno umetniško delo. Z grafično mapo petih sitotiskov je vzpostavila dialog z zgodbami italijanske pisateljice palestinsko-judovskega rodu Widad Tamimi, ki živi v Ljubljani. Risbe in zgodbe so bile objavljene v časopisu Delo in v njih je predstavljena človeška stiska, ki jo na poti v Evropo doživljajo in občutijo begunci iz vojnih žarišč. Hkrati sta nas avtorici opozorili na naš odnos do njih, pa tudi na brezbrižni odnos do dogajanja na vojnih območjih, ki se na Bližnjem vzhodu ohranjajo že desetletja in se samo širijo.
Digitalna risba nas opozarja, da so za korenito ublažitev ali celo ustavitev uničujočih podnebnih sprememb potrebne predvsem sistemske spremembe. A zdi se, da politiki ne vedo ali nočejo vedeti, katere so prave sistemske spremembe.
© arhiv Vesne Bukovec
Razstava v Škofji Loki predstavlja konsistentno in kontinuirano delo Vesne Bukovec, ki se že nekaj let ukvarja s tematiko nasilja oblasti nad državljani, še posebej nad ženskami, posveča se tudi podnebni nepravičnosti in pogostim družbenim anomalijam, ki hromijo demokratične ureditve. Njeno sporočilo pa bomo ujeli samo, če bomo besedila in podobe povezali z razmerami v današnji globalni družbi. Tudi zato so dobrodošla javna vodstva po razstavi. Naslednjemu se lahko pridružite 8. maja, ko vas bosta po galeriji popeljala umetnica in kustos razstave Boštjan Soklič.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.