Ustavni sodnik, s.p.

Ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1999 in se kmalu za tem zaposlil v kabinetu tedanjega predsednika vlade Andreja Bajuka (NSi). Kot izhaja iz njegovega življenjepisa na spletni strani ustavnega sodišča, je potem s pomočjo državne štipendije odšel na magistrski študij na Harvard v ZDA. Tam je nato desetletje iskal svoje mesto pod soncem in se preskušal na različnih oddelkih in pri številnih predmetih, dokler se ni v Slovenijo vrnil spomladi 2017, ko je bil izvoljen za ustavnega sodnika.

A čeprav je imel s funkcijo ustavnega sodnika službo s 5300 evrov bruto plače zagotovljeno za naslednjih devet let, se je skupaj s Fakulteto za pravo in poslovne vede Katoliškega inštituta prijavil na razpis, namenjen privabljanju slovenskih intelektualcev, akademikov (vsaj začasno), nazaj v domovino. Skladno z razpisom bi na ta način mesečno eno leto skupaj s fakulteto prejemala in si razdelila dodatnih 5400 evrov bruto. Na ministrstvu za izobraževanje so tedaj ocenili, da gre za zlorabo ter prijavo v nasprotju z namenom razpisa in vlogo zavrnili.

Ne nazadnje Jaklič na katoliški poslovni šoli niti ne bi mogel polnopravno predavati. Zakon o ustavnem sodišču določa, da so ustavni sodniki poleg zaposlitve na ustavnem sodišču lahko le 20-odstotno dopolnilno zaposleni za »dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca«. Za to potrebujejo soglasje predsednika ustavnega sodišča, ki ga ima v tem mandatu šest sodnic in sodnikov, med njimi pa Jakliča ne najdemo. Zakonodaja ustavnim sodnikom omogoča, da kako predavanje ali raziskovalno delo izvedejo tudi prek avtorske pogodbe. V kakšnem obsegu to počno, pa na ustavnem sodišču ne preverjajo; prav tako nimajo podatkov, ali ustavni sodniki dodatno služijo na kak drug, prepovedan način.

Jaklič, ki je mesto ustavnega sodnika zasedel marca 2017, je po že omenjeni zavrnjeni vlogi za državno subvencijo poleg plače nekaj mesecev pozneje, decembra istega leta, odprl s.p., ki ga je zaprl pred dvema tednoma, 2. aprila letos. Verjetno je, da je kot samostojni podjetnik predaval na katoliški poslovni fakulteti, kjer bi na ta – delodajalcu skrit – način lahko opravil veliko več kot le dovoljenih 20 odstotkov predavanj, pa tudi številne druge posle, ne da bi delodajalec to vedel ali lahko preveril. Takšno stanje vodi v korupcijska tveganja, saj ni jasno, kdo vse in koliko je plačeval za popoldanske usluge ustavnega sodnika. Navsezadnje status s.p. pomeni čisto pridobitno dejavnost, ki pa je za ustavne sodnike prepovedana, zato noben (drug) ustavni sodnik ali sodnica v popoldanskem času ne opravlja samostojnega podjetniškega dela.

Kaj pa če Klemen Jaklič že pet let ni ustavni sodnik, ker mu je funkcija – po zakonu, ki je v tej točki popolnoma jasen – prenehala leta 2018, ko je odprl popoldanski s.p.?

Zakon o ustavnem sodišču je dokaj jasen. V 16. členu določa, da mora ustavni sodnik najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve prenehati z opravljanjem pridobitne dejavnosti. »Če tega ne stori, mu preneha funkcija sodnika ustavnega sodišča,« piše v zakonu. Funkcija mu torej preneha po zakonu. To pomeni, da je Klemnu Jakliču funkcija ustavnega sodnika prenehala tri mesece po odprtju dejavnosti s.p., točneje 13. marca 2018. Pred petimi leti torej. In kaj zdaj? Kaj bodo storili na ustavnem sodišču? Bo Jaklič še lahko hodil v službo? Bodo predsednico republike Natašo Pirc Musar obvestili, naj nemudoma objavi razpis za prosto sodniško mesto? Kaj bo z odločbami ustavnega sodišča, pri katerih je bila odločitev sprejeta z minimalno večino petih glasov, med katerimi je bil tudi Jakličev? Kam se lahko po pravico obrnejo oškodovane stranke?

Ta vprašanja smo poslali na ustavno sodišče, kjer pa so pričakovano zadržani. Zakonodaja, pravijo, je jasna in ne predvideva kakega posebnega »odločanja ustavnega sodišča«, ki pa »z okoliščinami konkretnega primera tudi sicer ni seznanjeno«. Zdi se, da si še zatiskajo oči, česar pa ne bodo mogli početi v nedogled. Še dokaj svež je primer upravne sodnice Petre Stanonik Bošnjak, ki je dolgih devet let spremljala soproga in slovenskega sodnika, Marka Bošnjaka, na evropskem sodišču v Strasbourgu. Medtem ko ni bila več aktivna sodnica, ampak je njena funkcija mirovala, je odprla s.p. za pravno svetovanje, na kar sta se upravno sodišče in sodni svet odzvala s sklepom o odvzemu trajnega sodniškega mandata, če dejavnosti s.p. takoj ne zapre. »Opravljanje katere koli pridobitne dejavnosti kot s. p. v svoji biti nasprotuje prvinam sodniške funkcije, saj se pridobitni interes in neodvisno opravljanje sodniške funkcije izključujeta,« so novembra 2022 sklenili na vrhovnem sodišču in potrdili pravilnost sklepa o odvzemu trajnega mandata.