Začetek zbiranja podpisov za vseevropsko pobudo za varen in dostopen splav

Poljska velja za državo z eno najstrožjih zakonodaj na področju reproduktivnih pravic žensk; tam je, podobno kot na Malti, splav prepovedan skorajda brez izjem. Donald Tusk, ki je zasedel mesto poljskega premierja po oktobrskih volitvah in tako končal osemletno vlado konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), se je na položaj zavihtel tudi z obljubo, da bo to spremenil. Poljski poslanci so minuli konec tedna obravnavali kar štiri predloge, ki poskušajo spremeniti restriktivno zakonodajo na področju reproduktivnih pravic žensk, in jih poslali v nadaljnjo obravnavo. Vendar pa bi bila lahko pot do nove zakonodaje še dolga in zapletena. Največjo oviro namreč še vedno predstavlja poljski predsednik Andrzej Duda iz vrst PiS, ki ima možnost uveljavitve predsedniškega veta, Tuskova koalicija pa nima potrebne večine treh petin poslancev, da bi ga zavrnila.

Ob obravnavi predlogov je bil na Poljskem tudi del ekipe Inštituta 8. marec, ki skupaj z zdaj že 60 evropskimi nevladnimi organizacijami vodi vseevropsko kampanjo za varen in dostopen splav – My voice, my choice (Moj glas, moja izbira). Ta je prejšnji teden tudi uradno dobila zeleno luč Evropske komisije za registracijo evropske državljanske pobude, s katero Evropsko unijo (EU) pozivajo, naj zagotovi finančni fond, ki bo ženskam v državah članicah omogočil, da lahko splav brezplačno opravijo v katerikoli državi EU. Z zbiranjem podpisov za pobudo bodo začeli prihodnji teden, 24. aprila.

Če bo pobuda v največ enem letu prejela milijon izjav o podpori iz najmanj sedmih članic EU – pobudniki se sicer nadejajo, da bodo podpise zbrali še pred junijskimi evropskimi volitvami –, bodo predlog lahko predstavili pred komisijo in evropskim parlamentom, ki bo na plenarni seji glasoval o resoluciji o predlogu. Takrat bo evropski parlament že v novi sestavi, zato pri Inštitutu 8. marec upajo, da bodo imeli ljudje, ki se bodo junija odpravili na volitve, v mislih tudi to, da izbirajo kandidate, ki bodo odločali »o usodi več kot 20 milijonov žensk v Evropi, ki nimajo možnosti odločati o lastnem telesu, o lastni prihodnosti«. Novi evropski poslanci pa bodo ne nazadnje glasovali tudi o novem predsedniku Evropske komisije, saj bo ta na koncu odločila, kakšne ukrepe sprejeti na podlagi podanega predloga.

In kako bo zbiranje podpisov pravzaprav potekalo? Najbolj aktivno načrtujejo zbiranje na Poljskem, Finskem, Hrvaškem, Irskem ter v Franciji, Španiji in Sloveniji, številne organizacije bodo aktivne tudi v Nemčiji, Italiji in na Danskem. Evropsko državljansko pobudo lahko podprejo samo državljani EU, ki so dovolj stari, da lahko volijo na evropskih volitvah (v Sloveniji ta starost znaša 18 let, medtem ko so nekatere države članice najnižjo starost za podporo evropskim državljanskim pobudam že znižale na 16 let). Podpisov ne bo treba overiti, zato jih bodo organizacije po Evropi lahko zbirale v fizični obliki na različnih dogodkih, koncertih, stojnicah, podpis pa bo mogoče oddati tudi preko digitalnega obrazca. Na obrazec bo treba vpisati ime, priimek in emšo.

»Začetek zbiranja podpisov za varen in dostopen splav v kampanji My voice, my choice je za inštitut trenutek, za katerega se zdi, kot da smo ga čakali že več let,« razlaga Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. »Kampanja, ki jo delamo, je kampanja, ki zagotavlja varen in dostopen splav po vsej Evropi, je kampanja, ki govori o tem, da v Evropi obstaja skupnost, ki je povezana in solidarna, je kampanja, ki govori o tem, da ne bomo dovolili, da Evropa postane naslednja Amerika, kjer je peščica ljudi prevzela kontrolo nad ženskimi telesi.«

Evropski poslanci so medtem prejšnji teden podprli vključitev pravice do splava v listino EU o temeljnih pravicah. Možnosti za to sicer ostajajo majhne, saj sprememba zahteva soglasje vseh držav članic.