Konec prikrite propagande?

V Evropski uniji so pred evropskimi volitvami začela veljati nova pravila za politično oglaševanje na ravni unije, katerih cilj je boj proti manipuliranju s podatki in tujemu vmešavanju v volitve. Predvsem naj bi uredba državljanom pomagala, da bi lažje prepoznali politične oglase, kdo stoji za njimi in kaj je ciljno usmerjen oglas.

V skladu z novimi pravili bodo morali politični oglasi vsebovati oznako, ki jih jasno opredeli kot politični oglas, pa tudi ključne podatke, kdo je sponzor oglasa, koliko je zanj plačal in s katerimi volitvami ali referendumom na evropski ravni je oglas povezan.

Tako imenovano ciljano spletno politično oglaševanje (gre za način oglaševanja, ki lahko doseže ciljno publiko prek prepoznavanja lokacije, demografije ali vedenjskih vzorcev) bo dovoljeno le pod strogimi pogoji. To pomeni, da bo moral biti posameznik seznanjen, da so njegove podatke uporabili za ciljano oglaševanje, v kar bo moral tudi izrecno privoliti. Posebnih kategorij osebnih podatkov, kot so podatki o rasnem in etničnem poreklu ali političnem mnenju, ne bodo smeli uporabljati za profiliranje.

Zakaj je to pomembno, priča afera Cambridge Analytica izpred nekaj let. Britansko podjetje Cambridge Analytica je od Facebooka pred ameriškimi volitvami leta 2016 namreč pridobilo zasebne podatke o 70 milijonih uporabnikov platforme brez njihovega dovoljenja, ki so jih nato uporabili za dejavnosti v podporo predsedniški kampanji Donalda Trumpa.

Podatkovna znanstvenica Frances Haugen, ki je leta 2021 razkrila, da celo interni dokumenti družbe Meta, ki ima v lasti Facebook, razkrivajo negativen vpliv Facebooka na polarizacijo v družbi in širjenje lažnih informacij, pa je v intervjuju za Mladino dejala, da so družbena omrežja »pomemben prenašalec usklajenih kampanj dezinformacij«, zato lahko pomembno vplivajo tudi na volitve in demokratične procese po svetu. »Prilivajo olje na ogenj zmede in lažnih novic, spodbujajo najbolj senzacionalistične vsebine in škodujejo razmerju med dejstvi in neresnicami.«

Da bi preprečili tuje vmešavanje v demokratične procese Evropske unije, uredba tri mesece pred volitvami ali referendumom prepoveduje zagotavljanje oglaševalskih storitev sponzorjem iz tretjih držav, torej iz držav zunaj Evropske unije. Države članice bodo v skladu z novo uredbo morale vzpostaviti tudi mehanizem obveščanja o problematičnem oglaševanju.

Nova pravila veljajo že za letošnje evropske volitve, od oktobra prihodnje leto pa bo začel veljati še preostali del uredbe, ki posebna pravila o varstvu podatkov uvaja tudi za ponudnike storitev.

Zadnja javnomnenjska raziskava Eurobarometer sicer ugotavlja, da se je zanimanje za volitve na področju Evropske unije povečalo. Na ravni unije znaša delež vprašanih, ki so izkazali zanimanje za volitve, 60 odstotkov (10 odstotkov več kot leta 2019), medtem ko v Sloveniji ostaja pregovorno nizko (za prihajajoče volitve je zanimanje izrazila manj kot polovica Slovencev, 46 odstotkov vprašanih), četudi za pet odstotkov višje kot v enakem obdobju pred evropskimi volitvami leta 2019.

Kdo ve, morda pa bo Slovenija na letošnjih evropskih volitvah vendarle presegla magično mejo 30-odstotne volilne udeležbe.