Peter Petrovčič

 |  Mladina 17  |  Družba

Absolutno nezdružljivo

Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar meni, da je njen kolega prestopil zakonite meje

Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar

Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar
© Željko Stevanić

Poleg večine ustavnih sodnic in sodnikov, ki so na načelni ravni obsodili »spornost« samostojnega podjetništva med ustavnimi sodniki, a se hkrati od zadeve ogradili, ter na drugi strani trojice najkonservativnejših sodnikov (Klemen Jaklič, Marko Šorli in Rok Svetlič), ki so izrekli podporo Jakliču, se je posebej oglasila tudi Špelca Mežnar.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Peter Petrovčič

 |  Mladina 17  |  Družba

Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar

Ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar
© Željko Stevanić

Poleg večine ustavnih sodnic in sodnikov, ki so na načelni ravni obsodili »spornost« samostojnega podjetništva med ustavnimi sodniki, a se hkrati od zadeve ogradili, ter na drugi strani trojice najkonservativnejših sodnikov (Klemen Jaklič, Marko Šorli in Rok Svetlič), ki so izrekli podporo Jakliču, se je posebej oglasila tudi Špelca Mežnar.

Na portalu 24ur so namreč na ustavne sodnike naslovili prošnjo, da jim posredujejo svoje osebno stališče o Jakličevem statusu. Prejeli so le odgovor Mežnarjeve, a zato je ta toliko bolj poveden. Prepričana je, da je »status s. p. sam po sebi, neodvisno od dejavnosti, za katero je registriran, absolutno nezdružljiv s funkcijo ustavnega sodnika«. In sicer zato, ker onemogoča nadzor nad tem, katere dejavnosti, s kom in v kakšnem obsegu sodnik izvaja: »Pogodba o zaposlitvi (dopolnilno delo), podjemna pogodba in avtorska pogodba, ki jih sodniki/ce uporabljamo, ko izvajamo dovoljene pridobitne dejavnosti (pedagoško, raziskovalno, publicistično ... delo), omogočajo preverljivost, transparentnost in sledljivost pri dovoljenem izvensodnem delovanju sodnikov. To je nujno za varstvo sodniške neodvisnosti.«

Poleg tega ustavna sodnica opozarja, da »statusna oblika s. p. predstavlja preveliko korupcijsko tveganje, da bi lahko bila sprejemljiva za ustavno zapovedano neodvisnost. Tudi registracija s. p. zgolj za pedagoško dejavnost tega ne spremeni – posli, ki bi jih podjetnik sklepal izven registrirane dejavnosti, so namreč veljavni. Podjetniško delovanje je prav zato, ker mora biti svobodno, absolutno nezdružljivo tako s funkcijo rednega kot ustavnega sodnika.«

Enako odločna je bila tudi ustavna sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon: »Predpise je treba znati tudi razlagati, ne samo črkobralsko brati in iskati luknje v njih. Razlaga ureditve na tem področju privede samo do enega sklepa: ustavni sodnik po 16. členu zakona o ustavnem sodišču poleg svoje funkcije nesporno ne sme opravljati nobenega poklica ali pridobitne dejavnosti. Edina vrsta dela, ki ga poleg funkcije sme opravljati, je akademsko delo, vendar ga sme ustavni sodnik opravljati le na podlagi avtorske in podjemne pogodbe ali na podlagi dopolnilnega dela v smislu 147. člena zakona o delovnih razmerjih.«

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.