Krvosesih stenic kar mrgoli

Stenice so odšle na izlet v Pariz in ga preplavile – so zapisali v Časorisu, časopisu za otroke lani oktobra. »Bo krvoločni pohod pariških stenic segel do Slovenije?« so zapisali v Delu isti teden. »Stenice po drami v Parizu začeli opažati tudi v Londonu,« so nadaljevali na RTV Slovenija. »Parižani obupani zaradi stenic, ki mrgolijo povsod,« je pisalo na N1. »Panika in gnus v Franciji: državo preplavile stenice,« so nadaljevali v Siolu. »Stenice tudi v Sloveniji: kaj na terenu opažajo podjetja,« so šli na N1 raziskovalno naprej. »Invazija stenic: kar se dogaja v Parizu, bi se lahko kmalu zgodilo po celem svetu,« je zapisal spletni časopis Slovenec. In kot da to ne bi bilo dovolj, smo jih že videli naprej proti jugu: »Nadloga iz Pariza prispela na Hrvaško! Ali sploh veste, kako se prenašajo?« so kolegi pri 24ur še prilivali olja na ogenj ...

Težava z vsemi temi naslovi in članki je, da njihova vsebina ne drži. Velika večina slovenskih novinarjev je na nedolžnem primeru francoskih stenic podlegla dezinformacijam. Drži, da so stenice nadloga, a uradno v Franciji lani niso zasledili nobenega nenavadnega izbruha. Francoski novinarji so ugotovili, da se je panika razširila zaradi nekaj člankov, ki so bili objavljeni na internetu. V prvem članku regionalnega časopisa La Montagne je recimo pisalo, da so se stenice razširile zaradi prepovedi uvoza učinkovitih ruskih insekticidov, v drugem, ki ga je objavil levo usmerjeni časopis Libération, in v tretjem, ki ga je objavil desni Le Figaro, pa da naj bi bili za porast števila stenic krivi ukrajinski begunci. Toda ne La Montagne, ne Libération in ne Le Figaro teh člankov niso objavili. Članki so bili dvojniki – ali kot jih imenujejo strokovnjaki za dezinformacije: doppelgangerji.

Te internetne strani, doppelgangerji, so na prvi pogled videti kot uveljavljeni mediji, ki jim ljudje zaupajo. V primeru stenic je francoski minister za evropske zadeve marca letos dejal, da naj bi za paniko s stenicami stale ruske službe, »katerih namen je bilo diskreditiranje Francije kot turistične destinacije, še posebej v okviru bližajočih se poletnih olimpijskih iger 2024 v Parizu«. No, dejansko francoske uradne službe niso našle dokazov, »da so imela ruska propagandna omrežja, povezana s Kremljem, osrednjo vlogo pri podpihovanju te polemike«, kot so nam pojasnili na francoskem veleposlaništvu. Povezavo z »ruskimi propagandnimi prizadevanji« so odkrili neodvisni preverjevalci dejstev, ki delujejo v okviru njihove tiskovne agencije AFP in javne televizije France 24.

Velika večina slovenskih novinarjev je na nedolžnem primeru francoskih stenic podlegla dezinformacijam. Drži, da so stenice nadloga, a uradno v Franciji lani niso zasledili nobenega nenavadnega izbruha.

V Franciji so se namreč odločili, da se v boju proti dezinformacijam država ne bo ubadala z vsebino, temveč zgolj z razkrivanjem dezinformacijske infrastrukture. Na francoskem veleposlaništvu pravijo, da so leta 2021 zato ustanovili nacionalno agencijo, imenovano Viginum, ki je zadolžena za zaščito javnih razprav na svetovnem spletu pred manipulativnimi kampanjami, v katere so vključeni tuji akterji, in sicer na način razkrivanja infrastruktur in omrežij za razširjanje manipulativnih vsebin. »Od ustanovitve je agencija Viginum razkrila več propagandnih omrežij in informacijskih operacij, povezanih s tujimi akterji, katerih namen je bil destabilizirati javno mnenje v Franciji ali oslabiti javno podporo Ukrajini,« so še dodali na francoskem veleposlaništvu. V Viginumu so recimo lani poleti razkrili rusko mrežo lažnih novic RRN, v katero je bilo vključenih 353 spletnih strani, večinoma dvojnikov, decembra lani pa mrežo 193 povezanih internetnih strani, namenjenih ruski propagandi, imenovanih »portal Kombat«.

Tudi Slovenijo skrbijo dezinformacije, še posebej manipulacije, ki bi se lahko razširile med kampanjo za volitve v evropski parlament. Z vsebinskim delom razkrivanja dezinformacij se ukvarjajo na Slovenski tiskovni agenciji v okviru projekta NE/JA, deloma pa tudi na portalu Oštro, a pri nas za zdaj nimamo službe, ki bi razkrivala propagandno infrastrukturo. V vladnem uradu za informiranje so se namesto tega raje odločili za objavo napotkov, kako lahko bralci najhitreje zaznamo dezinformacije. Njihovo osnovno opozorilo je, da so dezinformacije »običajno čustveno nabite, saj je namen njihovega širjenja vnašanje razdora v družbe in podpihovanje strahu«. V vladi svetujejo, naj bodo bralci pri najbolj viralnih novicah pozorni na vir, preverijo naj vse podatke, vprašajo naj se, kdo portal financira, ali informacija izvira iz tako imenovanih novičarskih agregatov ali pa gre za izvirno spletno mesto. Pozorni bodite tudi na citirane »strokovnjake« – ali gre sploh za resnične ljudi in podobno. Vse do naslednjega izbruha stenic.