Pomembno je, komu daš svoj glas

Socialna psihologinja dr. Metka Mencin, docentka na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, nekoč političarka in poslanka v prvem sklicu slovenskega parlamenta, ki se je glasno zavzemala za vpis pravice do splava v slovensko ustavo, je bila med prvimi podpisniki evropske državljanske pobude My voice, my choice (Moj glas, moja izbira), ki so jo, skupaj s številnimi drugimi organizacijami, prejšnji teden zagnali pri Inštitutu 8. marec. Kot pravi, pobuda Evropski uniji, naj vzpostavi finančni fond, ki bi ženskam v državah članicah omogočil, da lahko splav opravijo brezplačno v katerikoli državi EU, »nastavlja zrcalo politiki enakosti spolov v EU«, ta podoba pa je vse prej kot zadovoljiva. Ker EU vprašanje abortusa – in reproduktivne pravice na splošno – prepušča državam članicam, jim dopušča tudi kriminalizacijo ali oviranje splava in uporabe določenih vrst kontracepcije. »In tako od enakosti spolov, ki jo EU deklarira kot eno svojih pomembnih politik, ne ostane prav veliko. Pomembnost dostopnosti varnega abortusa se v politiki enakosti namreč lahko meri z volilno pravico žensk.«

Ne samo Malta in Poljska, kjer je splav skorajda v vseh primerih prepovedan, ženskam je splav otežen tudi drugod po Evropi. Na Hrvaškem in v Avstriji je sicer zakonit, a ni brezplačen, v Italiji, podobno kot na Hrvaškem, številni ginekologi uveljavljajo ugovor vesti. Po nekaterih podatkih naj bi bilo teh v Italiji več kot 60 odstotkov, v južnih delih države se ta delež ponekod povzpne vse do 90 odstotkov, po podatkih iz leta 2022 pa naj bi od 395 hrvaških ginekologov ugovor vesti uveljavljala skoraj polovica. Hrvaške državljanke zato pogosto opravijo splav v Sloveniji.

Pravica do splava se v državi, ki jo ima zapisano v ustavi, morda zdi samoumevna. Vendar ni. »Konservativni oblastniki tudi tam, kjer se zdi dostopnost varnega abortusa samoumevna, nekaznovano uvedejo najbolj ekstremne prepovedi,« razlaga Metka Mencin. »Vpis teh pravic v ustavo je zato izjemno pomemben, ker zagotavlja najvišje pravno varstvo pred uvajanjem zakonskih omejitev. Zakon je bistveno laže spremeniti kot ustavo. In prav zato smo v Sloveniji vztrajno zahtevale ustavno varstvo te pravice.«

Pravico do splava je v svojo ustavo iz podobnih vzgibov letos vpisala tudi Francija, kjer je bil splav legaliziran leta 1974 z zakonom, za katerega se je zavzemala ministrica za zdravje Simone Veil. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pri podpori temu predlogu pogosto izrekel, da ne smejo nikoli dopustiti, da bi se v Franciji zgodilo kaj takega kot v Združenih državah Amerike.

Redkokdo si je namreč predstavljal, da bi lahko ZDA storile tak korak nazaj na področju reproduktivnih pravic žensk, kot so ga pod taktirko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Temu je uspelo s spremembo sestave ameriškega vrhovnega sodišča razveljaviti sodbo Roe proti Wadu in tako odpraviti zvezno varovanje pravice do splava.

Na eni strani so tisti, ki bi ženska telesa radi zatirali, na drugi pa tisti, ki razumejo, da so pravice žensk nekaj, za kar se je vredno boriti.

In kakšne so posledice? Danes je splav v ZDA prepovedan v večini primerov v kar 14 zveznih državah, medtem ko nekatere poskušajo splav dodatno omejiti – zvezna država Florida na primer z majem ženskam prepoveduje splav po šestem tednu nosečnosti; doslej so ga lahko opravile do petnajstega tedna. Za kako spolzek teren gre, ko dopustiš populistom in verskim fundamentalistom, da vodijo javne politike, priča tudi primer Alabame, ene od zveznih držav, ki splav prepoveduje, a je februarja tamkajšnje vrhovno sodišče sprejelo tudi odločitev, da so zamrznjeni zarodki žive osebe. S tem je seveda postavilo pod vprašaj tudi izvajanje zunajtelesne oploditve za ženske, ki imajo težave z zanositvijo. Eden od sodnikov, ki je odločitev podprl, je bil Tom Parker, ki se je pri tem skliceval na Sveto pismo in pravico do nedotakljivosti življenja. V ločenem mnenju je med drugim zapisal, da »človeškega življenja ni mogoče neupravičeno uničiti, ne da bi si nakopali jezo svetega boga, ki uničenje svoje podobe razume kot žalitev samega sebe. Že pred rojstvom vsi ljudje nosijo božjo podobo.«

»Kar se dogaja v ZDA in v vladavinah ekstremno desnih političnih strank drugod po svetu, tudi v članicah EU, je aktualen, viden dokaz, da je ta pravica – in ne le ta – vedno v nevarnosti. In da zato zahteva najvišje pravno varstvo. Žal pa niti ustavno varstvo te pravice ne pomeni, da je priborjena enkrat za vselej, da uresničevanje ni ovirano in da ga ne bi bilo mogoče še bolj ovirati,« je ob tem prepričana Metka Mencin.

Evropska gibanja za pravice žensk zato iščejo načine, kako zagotoviti varen in dostopen splav povsod po Evropi. Vendar pa se poskusi zaradi načela subsidiarnosti, ki velja v EU, večinoma izkažejo za jalove. Evropski poslanci so na primer minuli mesec podprli vključitev pravice do splava v listino EU o temeljnih pravicah, a realne možnosti za to ostajajo majhne, saj sprememba zahteva soglasje vseh držav članic. Pobuda Inštituta 8. marec in sorodnih organizacij, za katero morajo zdaj zbrati milijon podpisov iz najmanj sedmih držav EU, da bosta predlog obravnavala evropska komisija in parlament, se kaže kot možna rešitev za zagato. Veliko bo odvisno prav od tega, komu bodo volivci dali svoj glas na junijskih evropskih volitvah, saj bo o pobudi, »o usodi več kot 20 milijonov žensk v Evropi, ki nimajo možnosti odločati o lastnem telesu, o lastni prihodnosti«, kot so zapisali pri Inštitutu 8. marec, odločal novi sklic evropskega parlamenta.

In to je pravzaprav bistveno: pomembno je, komu daš svoj glas. Na eni strani so tisti, ki bi ženska telesa in njihovo avtonomijo radi zatirali, na drugi pa tisti, ki razumejo, da so pravice žensk in z njimi povezane reproduktivne pravice nekaj, za kar se je vredno boriti. V tem smislu je pobuda My voice, my choice nekakšen lakmusov papir.

»Če evropski parlament večinsko napolnijo nasprotniki dostopnosti varnega abortusa, lahko to ogrozi že priborjene pravice žensk, na eni strani s podporo patriarhalnim, da ne rečem mizoginim projektom in politikam, na drugi posredno s pritiski na države članice, da še dodatno omejijo izdatke za zdravstvo, socialo, vzgojo, izobraževanje in še pospešijo razgradnjo javnih podsistemov,« razlaga Metka Mencin. »Zanikanje pravice ženske do dostopnega varnega abortusa pa je lahko dokaj zanesljivo merilo odnosa ne le do drugih reproduktivnih pravic, temveč do vseh družbenih manjšin.«

Doslej so pobudo v Sloveniji javno podprle parlamentarne stranke Gibanje svoboda, SD in Levica, pobudo podpirajo tudi v zeleni stranki Vesna.

Nataša Sukič, nosilka liste Levice, je pobudo podprla, »saj lahko vidimo, kako se krepi skrajna desnica po vsej Evropi, poskuse prevpraševanja pravice žensk do splava pa lahko vedno očitneje spremljamo tudi pri nas. Zato moramo močno stati za to akcijo, gre namreč tudi za pomembno ekonomsko vprašanje. Revne ženske, če so primorane delati splav v tujini, si tega stroška pogosto ne morejo privoščiti.« Irena Joveva, nosilka liste Gibanja Svoboda, ki je v evropskem parlamentu podprla vključitev pravice do splava v listino EU o temeljnih pravicah, je ob tem zapisala, da »liberalna demokracija temelji na odgovornosti posameznice in posameznika, kar pomeni tudi uveljavljanje reproduktivne avtonomije. Sami se lahko odločimo, kdaj in kako bomo imeli otroke, ta pravica ne bi smela biti kratena nikjer, nikoli in nikomur.« Resolucijo je podprl tudi evropski poslanec Matjaž Nemec, nosilec liste SD, ki je ob tem zapisal, da bi morala pravica do varnega in zakonitega splava »postati univerzalna, neodtujljiva in nedeljiva pravica po vsej Evropi«.

Zanikanje pravice ženske do splava je lahko dokaj zanesljivo merilo odnosa ne le do drugih reproduktivnih pravic, temveč do vseh družbenih manjšin.

Do pobude so pričakovano veliko bolj zadržani na desnici. Odgovora SDS in Nove Slovenije, ali bodo njihovi kandidati pobudo podprli, nismo prejeli. Evropska poslanka Romana Tomc iz vrst SDS, ki je tudi nosilka liste stranke za evropske volitve, je sicer glasovala proti že omenjeni resoluciji v evropskem parlamentu. Kot je svojo odločitev kasneje dodatno pojasnila za Radio Ognjišče, meni, »da so kampanje proti vrednotam družin v času, ko se Evropa sooča z demografsko zimo, res neprimerne. Namesto tega bi se morala Evropa raje ukvarjati s tem, kako povečati rodnost in kako spodbujati družinsko življenje.« Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije in prav tako nosilec liste stranke za evropske volitve, pa je svoj pogled na pravico do splava ne nazadnje jasno predstavil pred državnozborskimi volitvami leta 2018, ko je v intervjuju za Večer dejal: »Splav bi otežil in ne bi ga financiral iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja.«

Odpravimo se na koncu še na Poljsko. Tamkajšnje oktobrske volitve so bile resnično prelomne, uspele so končati osemletno vlado konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki je bila v tem času vpletena v marsikatero korupcijsko afero, lomastila je po državnem sodstvu in medijih ter v družbo vnašala razdor, obenem pa ves čas iskala načine, kako še bolj omejiti že tako praktično popolno prepoved splava v državi. Nova vlada Donalda Tuska se je na volitve odpravila z obljubo, da bo spet povrnila zaupanje v državne institucije, predvsem pa, hvala pritiskom civilne družbe, da bo liberalizirala splav.

Prvi resni koraki v to smer so bili storjeni minuli mesec, ko so poljski poslanci prvič obravnavali kar štiri predloge, ki skušajo spremeniti zakonodajo na področju reproduktivnih pravic žensk, in jih poslali v nadaljnjo obravnavo. Pot do nove zakonodaje bi lahko bila še dolga. Največjo oviro predstavlja poljski predsednik Andrzej Duda iz vrst PiS, ki ima možnost uveljavitve predsedniškega veta, Tuskova koalicija pa nima potrebne večine treh petin poslancev, da bi ga zavrnila. Pri čemer bodo novega predsednika na Poljskem volili šele prihodnje leto.

Pa vendar najverjetneje ne bi prišlo niti do tega, če se oktobra v državi ne bi zamenjala oblast. Podobno kot po drugi strani ne bi prišlo do tako strogih omejitev splava po ZDA, če Trump leta 2016 ne bi zmagal na predsedniških volitvah.

Prav zato velja zopet ponoviti: pomembno je, komu daš svoj glas. Enako velja za prihodnje evropske volitve.