Se prizadevanja za popolnitev slovenske vojske obrestujejo?

Vlada je prejšnji teden sprejela tri nove razvojno-usmerjevalne dokumente na področju obrambe, ki v ospredje med drugim postavljajo vprašanje popolnitve vojske. Slovenska vojska z obrambnim ministrstvom na čelu se namreč že lep čas in na vse pretege trudi vojaški poklic približati mladim.

Bivši obrambni minister Matej Tonin je tako mlade v vojsko vabil z dodatnimi štipendijami, možnostjo opravljanja vozniškega izpita med usposabljanjem in hitrejšega napredovanja ter z zvišanjem plač v vojski. Zdajšnja vlada je znižala izobrazbene pogoje za zaposlitev – v vojski se lahko od aprila lani zaposli vsak z zgolj osnovnošolsko izobrazbo, a pod pogojem, da srednješolsko izobraževanje konča na delovnem mestu. Pohitrili so postopek zdravniških pregledov ter odpravili omejitev pri vojaških taborih za dijake in študente, ki so bili doslej omejeni na sto udeležencev. Na ministrstvu možnost za napredek vidijo še v dodatnem sodelovanju s srednjimi šolami, ki jim želijo tabore slovenske vojske predstaviti kot obšolsko dejavnost.

In kakšni so realni rezultati teh prizadevanj? Kot je v intervjuju za spletni portal Siol povedal obrambni minister Marjan Šarec, se je v lanskem letu taborov udeležilo preko sedemsto mladih, povečalo se je tudi število štipendistov v vojski. »V letošnjem letu smo že zaposlili 125 novih pripadnic in pripadnikov, k temu številu pa lahko že prištejemo še okoli 70 štipendistov, ki bodo letos končali šolanje in se bodo zaposlili v slovenski vojski,« je dejal.

Lansko leto je bilo v slovenski vojski 325 novih zaposlitev, prvič po letu 2010 je bila tako presežena številka tristo. »Ne želim govoriti prezgodaj, a s pridobivanjem kadra nam ne gre slabo. Če se bo ta trend nadaljeval skozi leta, bomo recimo v osmih letih prišli do neke številke, ki bo sprejemljiva.«

Vendar pa se pridobivanje kadra še vedno zdi kot bolj ali manj Sizifovo delo. Antropolog Dan Podjed razmišlja, da je verjetno tako tudi zato, »ker vojska ne obstaja več v glavah ljudi, vsaj ne taka, kot smo jo poznali v prejšnjem stoletju, ko smo v Sloveniji še imeli obvezno služenje vojaškega roka. Podobe, ki jih lahko vidimo na plakatih, pa še vedno poudarjajo predvsem uniformo in možatost. A živimo v času kibernetskih napadov in vojn dronov. Zato bi bilo morda veliko smiselneje, če bi slovenska vojska iskala visoko tehnološko usposobljene strokovnjake, ne pa ljudi, ki niso dokončali niti srednje šole.«

Predvsem pa »potrebujemo profesionalno vojsko in dobre pogoje za tiste, ki se želijo s tem poklicno ukvarjati. In vojsko, ki je koristna tudi v miru, tako kot je bila koristna lansko leto med poplavami,« je prepričan Podjed. Nikakor pa ne ponovne obuditve obveznega služenja vojaškega roka, kar je tema, na katero še vedno tu in tam nanese ob iskanju rešitev za popolnjevanje vojske. »Lani smo zaradi tega, čemur smo rekli medvrstniško nasilje, celo leto razmišljali, kako to prekiniti, kaj narediti, da mladi ne bi bili tako nasilni drug do drugega. Je naslednja ideja res, da jih naučimo ravnanja z orožjem? Mislim, da ne. To ni vzgoja za mir, to je vzgoja za vojno,« je še dodal.