Mladi za Palestino

Številni ameriški študenti že od oktobra protestirajo zoper genocid, ki ga nad Palestinci izvaja Izrael: od ameriške vlade zahtevajo, naj se zavzame za prekinitev ognja v Gazi in neha financirati Izrael (ameriški kongresniki so na primer nedavno potrdili izplačilo 26 milijard dolarjev pomoči Izraelu), od svojih matičnih univerz pa, naj dogajanje v Gazi jasno obsodijo in pretrgajo finančne vezi z Izraelom. Mnoge od njih namreč prejemajo zajetne donacije podpornikov Izraela ali pa posredno, prek različnih skladov, vlagajo v vojaška podjetja, kot sta Lockheed Martin ali Raytheon, ki ob situaciji v Gazi mastno služijo. Protesti so minuli mesec dosegli vrelišče.

Potem ko so študenti prestižne univerze Columbia v New Yorku zasedli kampus in tam postavili šotorišče, je vodstvo univerze pred dvema tednoma policiji dopustilo izvedbo racije, ki se je končala s pridržanjem več kot sto študentov, in se odločilo nekatere protestnike suspendirati. V bran študentom so stopili zaposleni na univerzi, medtem ko se je protestniški val kmalu razširil po praktično vseh Združenih državah Amerike. Protesti trenutno potekajo na več deset ameriških kampusih, med drugim na univerzah Yale, Harvard, Brown in Berkeley. Po podatkih z začetka tedna naj bi policija, ki dogajanje »nadzoruje« tudi s pomočjo solzivca in električnih paralizatorjev, v zadnjih dveh tednih pridržala okoli devetsto študentov.

Ameriški predsednik Joe Biden je v odzivu na dogajanje dejal, da nasprotuje »antisemitskim protestom«, do katerih prihaja na kampusih, a da obsoja tudi »tiste, ki ne razumejo, kaj se dogaja s Palestinci«. Nekoliko bolj jasno so ga obsodili nekateri demokratski politiki, recimo kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez, ki je vmešavanje policije v nenasilne proteste označila za »nepremišljeno in nevarno dejanje«, medtem ko republikanci vztrajajo, da bi bilo proteste nujno zatreti.

Študentske proteste po ZDA je komentiral tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je dejal, da je »to, kar se dogaja na ameriških kampusih, grozljivo«, in da protesti »spominjajo na dogajanje na nemških univerzah v tridesetih letih prejšnjega stoletja«.

Študentje protestirajo tudi drugod po svetu, v Evropi na primer na rimski univerzi La Sapienza in pariškem Inštitutu za politične vede (Sciences Po). V minulih mesecih so protestne akcije potekale tudi na ljubljanski univerzi – prvič novembra na Filozofski fakulteti in nato januarja na Fakulteti za družbene vede.

O zahtevah ljubljanskih študentov je na aprilskem protestu za svobodno Palestino spregovoril študent Jan Vajgl, ki je dejal, da od univerze zahtevajo, »naj se jasno in glasno postavi na pravo stran zgodovine, direktno obsodi napade Izraela in po svojih najboljših močeh pomaga Palestinkam in Palestincem«; zahtevajo tudi, da univerza prekine sodelovanje z vsemi izraelskimi institucijami. Ljubljanska univerza ima sicer sklenjen mednarodni institucionalni sporazum za sodelovanje z univerzo v Tel Avivu, posamezne članice pa tudi s Hebrejsko univerzo v Jeruzalemu, univerzo v Haifi in visoko šolo Sapir.