Pošast hodi po Ameriki / Zakaj imajo študentje vedno prav

Ko je ameriški predsednik Joe Biden študente in študentke, ki na univerzah množično in odločno protestirajo proti izraelskemu pobijanju in zatiranju Palestincev, razglasil za »antisemite« (»ki ne razumejo, kaj se dogaja s Palestinci«), ko jih je izraelski premier Benjamin Netanjahu razglasil za »antisemitsko drhal« in »teroriste«, ki terjajo »izničenje Izraela« (in jih primerjal z nacisti, češ da to, kar se dogaja na ameriških univerzah, »spominja na to, kar se je v tridesetih letih dogajalo na nemških univerzah«), ko je Donald Trump njihov protest razglasil za »hujšega« od rasistično-neonacistično-antisemitskega shoda v Charlottesvillu (ki ga je sam med vrsticami podprl, češ da so tudi med neonacisti, rasisti in antisemiti »dobri ljudje«!), ko so kongresniki in osrednji mediji pozivali k represiji ter protestnice in protestnike razglašali za »elitiste«, »tuje agitatorje«, »komuniste«, »marionete Hamasa in Hezbolaha« in »uničevalce Amerike« (Kdor podpira Palestince, podpira Hamas!), ko so predsednice, rektorji in dekani teh univerz in fakultet na pomoč poklicali policijo (da bi vzpostavila »red«), ko je policija na kampusih brutalno obračunavala s protestniki in protestnicami (in jih vlekla stran), ko so kampuse preplavljali specialci in robocopi, ko so kampusi nenadoma izgledali tako, kot da so doživeli vojaški udar, ko so se univerze in fakultete prelevile v vojna območja in ko so študentke in študente pozivali, naj ostanejo doma in študirajo ter se vzdržijo protestov, so v Gazi v dveh bolnišnicah – v mestih Han Junis in Gaza – odkrili dve množični grobišči, v kateri so Izraelci zmetali na stotine palestinskih trupel. Zdravnikov, medicinskih sester, pacientov in pacientk, otrok. Golih. Z zvezanimi rokami. Nekatere so žive pokopali.

Mar ni to ironično, več kot ironično, že kar groteskno: ravno pretepaš študentke in študente, ki protestirajo proti izraelskemu množičnemu pobijanju Palestincev, ko iz omare padejo množična grobišča, polna Palestincev? Mar ni ironično in groteskno, da protestiranje proti množičnim, genocidnim grobiščem, ki jih za sabo pušča izraelska vojska, velja za antisemitizem?

»Izrael bombardira, Amerika plačuje«

»Pošast hodi po Evropi – pošast komunizma. Vse moči stare Evrope so se zvezale za sveto gonjo proti tej pošasti, papež in car, Metternich in Guizot, francoski radikali in nemški policaji,« sta zapisala Karl Marx in Friedrich Engels v Komunističnem manifestu. Ta pasus se po novem glasi: »Pošast hodi po Ameriki – pošast študentskega protesta. Vse moči stare Amerike so se zvezale za sveto gonjo proti tej pošasti, Biden in Trump, demokrati in republikanci, Wall Street in policaji.« No, »komunistom« po novem pravijo tudi »antisemiti«.

Mar ni ironično in groteskno, da protestiranje proti množičnim, genocidnim grobiščem, ki jih za sabo pušča izraelska vojska, velja za antisemitizem?

A vsakič, ko so politiki in robocopi in vodstva univerz udarili po študentih in študentkah, se je število protestnikov in protestnic pomnožilo. In bolj ko so pretepali in lisičili in izganjali študentke in študente in bolj ko so jih prepuščali represivnemu stroju policijske države (ali pa države nacionalne varnosti, če hočete), več univerz je zajel in preplavil protestni val: Columbia, Harvard, Emerson, USC, UCLA, Teksas-Austin, Vanderbilt, Emory, California State Polytechnic, Illinois State, Brown, Spelman, Howard, Ohio State, Cornell, Georgia, South Carolina, Northwestern, Evergreen State, McGill, Johns Hopkins, New Mexico, NYU, CUNY, MIT (Netanjahujeva alma mater) in tako dalje. Kmalu je »gorelo« več kot 150 univerz. Zasedbam, solidarizaciji, ogorčenju in radikalizaciji – in vzklikanju, da je treba Palestincem zagotoviti vse pravice (na Zahodnem bregu in v Vzhodnem Jeruzalemu, v Gazi in samem Izraelu) – ni bilo ne konca ne kraja. Univerze – v nasprotju z Bonom, Jane Fonda, Georgeem Clooneyjem in Seanom Pennom, ki si ne upajo niti pisniti – niso mogle več molčati. Nastajali so šotorski tabori, »osvobojena območja«. Študentje in študentke so se – tvegajoč aretacijo, suspenz, izključitev, varnost in prihodnost – utrjevali, robocopi – lokalni in državni, v helikopterjih in oklepnikih, na motorjih in konjih – pa so jih invazijsko razganjali. Razbijali so tudi šotorske tabore. Rekli so, da študentarija povzroča kaos, kar ni res: protesti so bili vedno mirni, miroljubni, nenasilni, kaos je vedno izbruhnil in eskaliral v trenutku, ko so na prizorišče prišli robocopi. In ja, znak za napad so jim dala kar vodstva univerz, kajti policijo je takoj poklicalo 50 univerz. Vodstvo kalifornijske USC ji je celo dovolilo, da na študente in profesorice strelja z gumijastimi naboji, kalifornijska UCLA pa je najela podjetje, ki je specializirano za menedžiranje množic. Študentski protesti so se kmalu viralno globalizirali – razširili so se na kanadske, avstralske in evropske univerze.

Vse pa se je začelo 17. aprila, ko je izbruhnila Columbia. Silovit študentski protest je politične, univerzitetne in finančne elite totalno stresel, zgrozil, šokiral, in to precej bolj kot izraelski pokoli v Gazi, toda študentske zahteve – gnane z vetrom gibanja Boycott, Divestment and Sanctions, alias BDS (Bojkot, dezinvestiranje in sankcije) – so bile povsem razumne: takojšnje premirje, konec okupacije in genocida, konec ameriškega oboroževanja in financiranja Izraela (»Izrael bombardira, Amerika plačuje!«), konec vsakršnega sodelovanja pri razvoju vojaških projektov in orožja, ki koristijo Izraelu, uvedba sankcij proti Izraelu, bojkot izraelskih univerz, umik vojaških rekruterjev z univerz, univerza – recimo Columbia ali UCLA – pa naj se takoj tudi dezinvestira, ali natančneje, znebi naj se vseh tistih silnih delnic v izraelskih podjetjih, ameriških orožarskih podjetjih (kot so Boeing, Lockheed Martin, Northrop Grumman, Raytheon in General Dynamics) in podjetjih, ki so kakorkoli vpletena v izraelsko trifekto – okupacijo, apartheid in genocid nad palestinskim ljudstvom. Z eno besedo: znebijo naj se investicij v vseh podjetjih, ki profitirajo z apartheidom, okupacijo, pobijanjem Palestincev, destrukcijo Gaze. Tudi v Airbnbju!

Ameriške univerze so zelo bogate: Columbii so bogataši lani donirali 13,6 milijarde dolarjev. In univerze to svoje bogastvo investirajo, tako da imajo v portfeljih tovarne orožja, v upravnih odborih in nadzornih svetih pa direktorje korporacij (v upravnem odboru Univerze v New Yorku sedi Larry Fink, šef multinacionalke BlackRock, največje upravljavke premoženja na svetu), ki se okoriščajo z apartheidom, okupacijo in genocidom.

Ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower v svojem poslovilnem govoru leta 1961 ni svaril le pred vojaškoindustrijskim kompleksom, ampak tudi pred nevarnim vplivom, ki ga ima ta na univerzo. In ko ameriška študentarija hkrati pogleda opustošenje Gaze in represijo na Columbii, lahko le prikima: Ja, Ike je imel povsem prav!

Študentje imajo vedno prav. Imeli so prav ob koncu šestdesetih let, ko so se množično uprli vietnamski vojni.

Gaza je bližje kot kadarkoli. Sodobna tehnologija je hladna, a ameriško študentarijo je zbližala s Palestinci. TikTok je »kitajski«, a je sprožil transformativno, že kar revolucionarno empatijo. Zdaj lažje razumete, zakaj ga hoče ameriški kongres na vsak način in za vsako ceno prepovedati.

Nemat »Minouche« Shafik, predsednica Columbie, fanatična neoliberalka, nekdanja uslužbenka Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke (institucij, ki so specializirane za ponovno zasužnjevanje nekdanjih kolonij), se je na kongresnem zaslišanju sramotno uklonila demagoški, teokratski, makartistični, stalinistični inkviziciji (na čelu z mračnjaškim republikanskim kongresnikom Rickom Allenom in prav tako mračnjaško republikansko kongresnico Elise Stefanik), ki ji je – sredi belega dne, na odprti sceni, pred očmi javnosti – grozila s srdom in prekletstvom bibličnega Boga (krščanski fundamentalisti verjamejo, da sloviti pasus iz Geneze – »Blagoslovil bom tiste, ki te bodo blagoslavljali, in preklel tiste, ki te bodo preklinjali« – govori o sodobnem Izraelu), če ne bo takoj drakonsko kaznovala in disciplinirala »antisemitskih« profesorjev in profesoric ter protestnikov in protestnic (posebej tiste, ki vzklikajo, da bo »Palestina svobodna od reke do morja« ali da bo »Živela večno od reke do morja«). Poklicala je policijo in ta je potem aretirala več kot sto protestnic in protestnikov (ki so majali in spodkopavali mit, da Izrael Palestince pobija v samoobrambi, do katere ima brezpogojno pravico), sama pa jih je kopico suspendirala (nadnje je tudi poslala zasebno detektivsko agencijo!), češ da pomenijo »a clear and present danger«, s čimer je poskrbela, da se Bog s svojim srdom in prekletstvom ni znesel nad Columbio, ki ima kampus tudi v Tel Avivu. Kot je sama dahnila v kongresu, definitivno noče, da bi Bog preklel Columbio, ki je veljala za trdnjavo svobode govora in ki je izšolala štiri ameriške predsednike, z Barackom Obamo vred.

Nemat »Minouche« Shafik zasluži dva tisoč dolarjev na uro.

No, med temi, ki so jih aretirali in deložirali (in ki so vzklikali: »Israel Israel, whattaya say? How many kids you kill today?«), so bili tudi številni študentje in študentke judovskega rodu, ki so se pridružili propalestinskemu protestu, prav tega pa se Netanjahujeva skrajna desnica najbolj boji: da se bodo nove generacije ameriških in sploh zahodnih Judov obrnile proti izraelski politiki do Palestincev, da se bodo torej solidarizirale s Palestinci, da bodo izgubili nove, mlade generacije, jutrišnje vplivneže.

»Človeške živali«

Represivni obračun s študenti in študentkami Columbie, ki hočejo obrzdati, zatreti in ustaviti vojno nasilje in normalizacijo vojnega nasilja in primitivizacijo družbe, naj bi deloval zastraševalno, a je dosegel ravno nasprotni učinek, saj je zrevoltiral študentke in študente drugih univerz. Kot gre znani ameriški rek: Chickens have come home to roost. Ameriško brezpogojno podpiranje izraelskega pustošenja Gaze je doživelo soočenje z realnostjo – vojna se je vrnila domov. V Ameriko – kjer je prepovedano reči, da imajo tudi Palestinci pravico do samoobrambe. Jodi Dean, profesorico na kolidžih Hobart and William Smith Colleges (Geneva, New York), ki je – na spletni strani založbe Verso – zapisala nekaj takega, so takoj odpustili. Zločin je tudi vsako javno nasprotovanje izraelski pravici do množičnega razstreljevanja palestinskih otrok, bolnišnic, begunskih taborišč in univerz – kdor temu nasprotuje, podpira Hamas! Jasno, kdor trdi, da Izrael nima pravice do obrambe apartheida in kolonializma na palestinskih ozemljih ter do okupacije teh, prav tako podpira Hamas.

Ne le Columbia, tudi številne druge univerze – od Princetona in Yala do NYU, Vanderbilta in Pomone, ki jih vodijo bajno plačani predsedniki in predsednice, rektorji in rektorice – so moralno odpovedale: namesto da bi študente in študentke zaščitile pred policijskim nasiljem, represijo, agitpropom osrednjih medijev in agresivnim »proizraelskim lobijem« (ki je Bidnu od leta 1990 do 2024 »doniral« 5.736.701 dolar), so jih vrgle pod avtoritarni, fašistoidni avtobus, s čimer so priznale, da so le še biznis, le še korporacije, prepuščene diktatu sponzorjev in donatorjev, novih orwellovskih motorjev miselne policije, ki ne trpijo kritik Izraela (ali se boste spravili v red in eliminirali propalestinski protest ali pa umaknemo donacije!), in da od študentov in študentk ne pričakujejo več ne kritičnosti ne aktivizma, kaj šele družbene odgovornosti, tudi prizadevanja za demokracijo in svobodo govora ne, le še podrejanje podjetniškemu duhu in tržnim protokolom neoliberalnega kapitalizma.

»Niti en predsednik univerze ni obsodil izraelskega uničenja vseh univerz v Gazi. Niti en predsednik univerze ni pozval k takojšnji in brezpogojni prekinitvi ognja. Niti en predsednik univerze ni uporabil besede apartheid ali genocid. Niti en predsednik univerze ni pozval k sankcijam proti Izraelu ali dezinvestiranju,« je opozoril Chris Hedges (The Chris Hedges Report). Ali kot pravi Michael Schwalbe (Academe Blog): »Vodstva univerz nas učijo, kako se zgodijo holokavsti.« Tako, da vsi gledajo stran. Tako, da vsi le ubogajo. Tako, da so vsi slepi za zlo, pri katerem sodelujejo. Od konformizma skokoma prideš do nasilnega zatrtja svobode govora in protesta – od tod do vojnih zločinov in genocida pa je le še korak.

Tako slavljene in idealizirane univerze so dejansko le še marionete čedalje represivnejše neoliberalne, tehnofevdalne gospodarske ureditve, v kateri so pronacistični shodi bolj dobrodošli od propalestinskih.

To, da so vodstva univerz nad študentke in študente takoj – tako rekoč avtomatično – poslala agresivno policijo, govori o tem, da so kapitalizem, imperializem in rasizem neločljivi. Bolj kot kadarkoli. Ko so ameriški študentje in študentke v osemdesetih letih prejšnjega stoletja množično in odločno protestirali proti južnoafriškemu apartheidu, so prav tako zahtevali dezinvestiranje – in res, 155 univerz se je znebilo vseh investicij v podjetjih, ki so poslovala z Južno Afriko. Columbia je to storila prva. Danes je to nemogoče. Ameriške univerze so se lahko ločile od južnoafriškega apartheida, od izraelskega se ne morejo.

Vodstva univerz so raje demonizirala in utišala študente in študentke kot pa rakete in bombe, da bi prikrila, da Gazo in palestinske otroke razstreljujejo prav rakete in bombe, ki jih financirajo – in s katerimi bogatijo – ameriške univerze.

Da bi elite – republikanske in demokratske, konservativne in liberalne – ustregle izraelski skrajni desnici, so se spravile na svoje državljane, svoje študente, svoje otroke. Tako kot v Gazi so tudi tu vsi civilisti povsem »legitimne« tarče – »človeške živali«. Na tisoče so jih aretirali.

Kritika izraelskega množičnega pobijanja Palestincev je srhljivejša od izraelskega množičnega pobijanja Palestincev. Kritika genocida je strašnejša od genocida. Študentom in študentkam so očitali, da je njihova jeza le posledica tega, da premalo fukajo.

Študentje imajo vedno prav. Imeli so prav v osemdesetih letih, ko so se množično uprli južnoafriškemu apartheidu. In prav imajo zdaj, ko so se množično uprli izraelskemu genocidu.

Res noro: v Gazi odkrivajo množična grobišča, že vrabci čivkajo o genocidu, na ameriških univerzah pa s »strokovnimi prijemi« trpinčijo, lisičijo in terorizirajo tiste, ki protestirajo proti množičnim grobiščem in genocidu – in posredni vpletenosti svojih univerz v izraelsko pobijanje Palestincev. A brutalen odziv na študentski protest kaže, pod kako toksičnim političnim nadzorom so ameriške univerze.

»Problem bomo izkoreninili«

In ko so nekateri senatorji, predsednik predstavniškega doma Mike Johnson in sam Trump panično in histerično pozivali Nacionalno gardo, naj že, zaboga!, posreduje ter ukroti študentarijo, se je zdelo, da le malo manjka, pa bi se ponovilo to, kar se je leta 1970 – v času množičnih protestov proti vietnamski vojni – zgodilo na kampusu Državne univerze v Kentu, alias Kent State (Ohio, nedaleč od »našega« Clevelanda), ki ga je Nacionalna garda prelevila v tak apokaliptični pekel, da je od študentov in študentk ostal le krik: »Vse nas bodo pobili!«

Nacionalna garda je vietnamsko vojno preselila v osrčje Amerike.

Simbol pokola Nacionalne garde je postala – in ostala – fotografija, ki jo je 4. maja 1970 na kampusu Univerze v Kentu posnel John Filo, študent fotografije: 14-letna Mary Ann Vecchio, ki je malo prej pobegnila od doma, vsa zgrožena, šokirana in presunjena – za vedno zamrznjena v munchovski krik – kleči ob truplu Jeffreyja Millerja, 19-letnega študenta, ki ga je krogla Nacionalne garde zadela v usta. Toda Miller ni bil edini, ki je tisti dan padel pod streli Nacionalne garde – še trije so padli, študent in dve študentki. Letelo je na vse strani. In z vseh strani. Vsi so se metali po tleh. Filo ni planil v zaklon, ker je mislil, da Nacionalna garda strelja s slepimi naboji. Pa ni. Streljala je s pravimi naboji.

Študentje, protivojni protestniki in protestnice, so se na kampusu Univerze v Kentu zbrali že 1. maja. Bili so jezni. Protestirali so. Celo ameriško ustavo so obredno pokopali, češ da jo je predsednik Richard Nixon – alias Tricky Dick – ubil. Ponoči so začeli ustavljati avtomobile, s steklenicami obmetavati policijske avtomobile, razbijati izložbe in prižigati kresove. Župan Kenta je razglasil izredne razmere. Vse bare so zaprli. Policija je poslala okrepitve. In vpoklicala solzivec. Naslednji dan so se razširile govorice, da so se na kampus infiltrirali nevarni revolucionarji in anarhisti in da je družbeni red ogrožen. Župan je panično stekel do Jamesa Rhodesa, guvernerja Ohia: Položaj je neobvladljiv! Pošljite Nacionalno gardo! Logično: guverner je le prikimal. Okrog tisoč gardistov, ki so v Akronu ravno dobro zatrli štrajk avtoprevoznikov, je poslal nad protestnice in protestnike. Ko so gardisti, s podeželsko antipatijo do študentarije v očeh, ponoči prispeli in zavzeli kampus, je lesena vojaška stavba – štab bataljona rezervnih častnikov – gorela, protestniki pa so peli ter po malem kamenjali gasilce in policiste. Gardisti so začeli mahati s solzivcem, aretacijami in bajoneti. Za uvod.

Brutalen odziv na študentski protest kaže, pod kako toksičnim političnim nadzorom so ameriške univerze.

Guverner Rhodes, ki je bil tedaj ravno sredi predvolilne kampanje, je to, kar je prihajalo, intoniral naslednji dan: »Uporabili bomo vse represivne organe Ohia, da jih spravimo iz Kenta. Problem bomo izkoreninili. Ti ljudje se selijo z enega kampusa na drugega in terorizirajo skupnost. Hujši so od rjavosrajčnikov in komunističnih elementov, pa tudi od vigilantov. Slabših ljudi v Ameriki ni. Rad bi rekel tole – kampusa ne bodo prevzeli. Mislim, da se borimo proti najmočnejši in najbolje izurjeni militantni, revolucionarni skupini, kar jih je kdaj nastalo v Ameriki.« S tem je legitimiral vse populistične, »ljudske« predsodke do študentov kot razvajenih, zblojenih, zadetih, nedomoljubnih liberalcev, ki sovražijo Ameriko in mislijo, da so pametnejši od pridne, žuljave, zdravorazumske »tihe večine«. Odprl je vrata pekla. Ko so ga pripadniki Nacionalne garde poslušali, so imeli občutek, da jim je rekel: Ob soočenju s temi izrodki imate pravico, da se ustrašite za svoje življenje – in streljate!

Četrtega maja so študentje točno opoldne napovedovali velik miroljuben protestni shod (protestirali naj bi proti vietnamski vojni in gardistični zasedbi kampusa), a ga je vodstvo univerze prepovedalo. Nobenih protestov! Na kampusu se je kljub temu zbralo nekaj tisoč protestnikov. Gardisti so jih skušali razgnati. Poletelo je kamenje. In poletel je solzivec. Kakšnih sto gardistov si je najprej nataknilo plinske maske – in potem še bajonete. Zakorakali so med študente, jih razganjali in preganjali, potem pa nenadoma storili to, kar običajno storijo do zob oboroženi domoljubi – začeli so streljati na nedomoljube. V 13 sekundah so izstrelili 67 nabojev, ubili štiri študente in jih devet ranili. Eden je ostal hrom. Pa sploh ni protestiral – le mimo je šel. Bruc. Le mimo sta šla tudi dva študenta, ki sta obležala pod streli Nacionalne garde – enega so ustrelili v hrbet. Kent State je izgledal kot vojno območje.

Ameriko so takoj zatem preplavili množični protesti, v katerih je sodelovalo več kot štiri milijone študentov, tako da so bile oblasti prisiljene začasno zapreti okrog 900 kampusov. Na 21 kampusov so poslali Nacionalno gardo (na kampusu novomehiške univerze so se gardisti nad študente in novinarje spravili z bajoneti – in jih 11 tudi zbodli). Neil Young je napisal štikel Ohio. Gardisti se niso opravičili, niti niso tega, kar so storili, obžalovali. Ravno nasprotno. Kot je poročal Newsweek, je eden izmed njih rekel: »Čas je že bil, da tem prascem pokažemo, kdo je glavni!«

Igre je konec

Študentje imajo vedno prav. Imeli so prav ob koncu šestdesetih let, ko so se množično uprli vietnamski vojni. Imeli so prav v osemdesetih letih, ko so se množično uprli južnoafriškemu apartheidu. In prav imajo zdaj, ko so se množično uprli izraelskemu genocidu.

Ko so jim politiki – republikanski in demokratski – očitali, da povzročajo »nered« in »kaos«, so odvrnili: kaj pa »nered« in »kaos«, ki ju v Gazi povzroča Izrael? To jim je očital tudi Biden. In ko jim je očital, da »ne razumejo, kaj se dogaja s Palestinci«, bi mu morali odvrniti: Če kdaj, potem prav zdaj, v visokotehnološki dobi live-streaminga, X-a in TikToka, vsi zelo dobro vidijo in razumejo, kaj se dogaja s Palestinci. Vsi vidijo razstreljevanje palestinskih civilistov in otrok, vsi vidijo pokole, vsi vidijo opustošenje, vsi vidijo klavnico, vsi vidijo to preobilje smrti, vsi vidijo overkill, vsi vidijo to neizrekljivo grozo, vsi vidijo otroke, ki nimajo več niti toliko moči, da bi jokali, Joe Biden – nesposoben moralnega, političnega in civilizacijskega ogorčenja, a prepričan, da bi si morala Amerika Izrael izmisliti, če ne bi obstajal – pa trdi, da ima Izrael pravico do tega.

»Biden Biden, Whattaya Say? How Many Kids You Kill Today?«

Vem, kaj ste si rekli: Biden je pravkar izgubil volitve! Correctamundo!