10. 5. 2024 | Mladina 19 | Družba
Za svobodno Palestino!
Kako je molk pripeljal do zasedbe Fakultete za družbene vede
Protest v študijski predavalnici. Bo to začetek nečesa velikega?/
© Borut Krajnc
V zadnjih tednih so protesti študentov, ki od svojih univerz zahtevajo, naj prekinejo stike z Izraelom in s to državo povezanimi podjetji ter jasno obsodijo genocid, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci, zajeli praktične celotne ZDA. Zasedbe univerz po vzoru ZDA pa so se razplamtele tudi drugod po svetu: v Španiji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstraliji, Kanadi, Libanonu, Egiptu ... in v Sloveniji. Ljubljanski študenti so se – ker, kot pravijo, ljubljanska univerza ni dovolj jasno obsodila genocid in zaradi molka Fakultete za družbene vede (FDV) – v sredo odločili zasesti največjo družboslovno fakulteto v državi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Družba
Protest v študijski predavalnici. Bo to začetek nečesa velikega?/
© Borut Krajnc
V zadnjih tednih so protesti študentov, ki od svojih univerz zahtevajo, naj prekinejo stike z Izraelom in s to državo povezanimi podjetji ter jasno obsodijo genocid, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci, zajeli praktične celotne ZDA. Zasedbe univerz po vzoru ZDA pa so se razplamtele tudi drugod po svetu: v Španiji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstraliji, Kanadi, Libanonu, Egiptu ... in v Sloveniji. Ljubljanski študenti so se – ker, kot pravijo, ljubljanska univerza ni dovolj jasno obsodila genocid in zaradi molka Fakultete za družbene vede (FDV) – v sredo odločili zasesti največjo družboslovno fakulteto v državi.
Študentje so na nepripravljenost FDV, da bi se opredelila do genocida v Gazi, opozorili s protestnim branjem poezije na fakulteti nazadnje januarja. Tedaj je vodstvo fakultete vztrajalo, da »FDV ni politična organizacija, ki bi bila akter v mednarodnih konfliktih«, in da zato »ni dolžna sprejemati političnih stališč«. Poleg študentov so bili do tega kritični tudi številni zaposleni na fakulteti.
Kljub temu fakulteta v vmesnem času ni sprejela jasnega stališča.
»Smo osrednja družboslovna fakulteta, ena največjih daleč naokoli, s čimer se ta fakulteta zmeraj rada pohvali,« je ob zasedbi fakultete v sredo povedal Gaj Kolšek, 22-letni študent politologije. »Dejstvo, da se še vedno sprenevedamo glede podaje jasnega stališča, je velika škoda. Škoda, ker se lovimo na takšnih kapricah, namesto da bi razmišljali o tem, kako bi lahko skupaj vplivali na odločevalce. To je fakulteta, kjer se učimo bodoči politiki, diplomati, imamo en cel program, ki je namenjen izobraževanju za kader ministrstva za zunanje zadeve ... Zato se mi zdi toliko bolj nujno, da fakulteta pokaže načelno držo. Pogosto slišimo, da bi opredelitev celotne institucije pomenila poseg v akademsko avtonomijo posameznika. Vendar bi morali razmišljati drugače: ravno ta avtonomija daje fakulteti priložnost in možnost, da se opredeli.«
»Dam lahko samo 100-odstotno podporo študentom, ki so se podobno kot študentje drugod po svetu zganili tam, kjer se mednarodna skupnost ne želi oziroma si ne upa,« pa je povedala Eva Vrtačič, docentka na FDV in vodja visokošolskega sindikata fakultete. »Fakulteta ni samo vodstvo fakultete – fakulteta sem tudi jaz, smo zaposleni in študentje. Smo glasni, kritični, včasih radikalni. In mislim, da smo vsaj na tej ravni že opredelili svojo pozicijo do genocida v Gazi. O tem govori tudi ta zasedba.«
Študentje od univerze zahtevajo tudi, naj prekine vsa sodelovanja z univerzami v Izraelu. Na univerzi medtem pojasnjujejo, da imajo oziroma so imele sklenjene sporazume nekatere od njenih članic, »a so ti bodisi potekli in niso bili obnovljeni bodisi gre za zelo splošne sporazume o nameri sodelovanja brez realiziranih mobilnosti ali sodelovanj«. Z univerzo Bar Ilan pa da Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo sodeluje zgolj posredno. Načeloma bi lahko ljubljanski študentje tam opravljali obvezno prakso, ki poteka v drugem letniku, so pojasnili na univerzi, vendar se za to še nihče ni odločil.
V času zasedbe so s fakultete sporočili, da izrecno obsojajo in obžalujejo »vsakršno uporabo nasilja zoper civilste, kršitve mednarodnega vojnega in humanitarnega prava in namerno ustvarjanje nečloveških humanitarnih razmer v Gazi«, od ključnih akterjev pa pričakujejo, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da se nasilje v Gazi konča in »da se preprečijo genocidna dejanja. Spominjamo, da je genocid najhujša oblika mednarodnega zločina.«
Skupina študentov je odziv FDV ocenila kot preveč medel in se odločila na fakulteti preživeti noč. Vztrajali bodo dalje. In pri tem bi jih morali z vso močjo podpreti tudi profesorji in ostali akademiki.
Dogajanje na FDV ni edini primer, ko je kritična javnost izvajala pritisk in dala jasno vedeti, da je vsakršno sprenevedanje ob tem, kar se dogaja v Gazi, neodgovorno. Več kot 350 podpisnikov, med njimi več javnih intelektualcev, je namreč podpisalo poziv vladi, naj Slovenija v nekaj tednih, najkasneje do konca maja, prizna Palestino – ali pa naj odstopi. Po neuradnih informacijah N1 naj bi vlada Roberta Goloba na četrtkovi vladni seji začela postopke za priznanje Palestine, ki naj bi se končali po evropskih volitvah, ki bodo 9. junija.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.