Bodo fakultete prisiljene krčiti vpisna mesta?

Univerza kot podjetje

Vlada je oktobra sprejela usmeritve za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za prihodnje leto, kar je – zaradi določbe, naj visokošolski zavodi preoblikujejo študijske programe, za katere ni dovolj interesa, ali pa obstaja sum, da na njih prevladujejo »fiktivni vpisi« – med šolniki dvignilo precej prahu. Mariborska in ljubljanska univerza sta v skupnem odzivu zapisali, da se vlada očitno ne zaveda, »da javne univerze niso podjetja« in da »javno izobraževanje ni namenjeno le trgu in zadovoljevanju potreb trga dela«, temveč ima »širši pomen izobraževanja in napredka družbe«.

Do zmanjšanja vpisnih mest nato vseeno ni prišlo, je pa visokošolsko ministrstvo enak napotek vključilo v usmeritve za pripravo izhodišč za začetek pogajanj pred sklenitvijo nove pogodbe o financiranju študijske dejavnosti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov za naslednje finančno obdobje, to je med letoma 2025 in 2028. Kar je med šolniki vnovič povzročilo precejšnje nelagodje, predvsem na fakultetah, ki bi bile lahko ob tem najbolj na udaru; to so fakultete, ki ponujajo humanistično usmerjene študijske programe.

Na mariborski univerzi naj bi pripravili predlog, ki bistveno ne krči števila vpisnih mest. »Ali bo pristojno ministrstvo takšen predlog tudi sprejelo ali ne, še ni znano,« so pojasnili na univerzi. Po pregledu predlogov bo namreč vse odvisno od pogajanj na ministrstvu, podpis pogodbe o financiranju za naslednje finančne obdobje pa je predviden pred koncem leta.

Po drugi strani so do načina priprave predloga ljubljanske univerze kritični v visokošolskem sindikatu Filozofske fakultete v Ljubljani. Vodstvo fakultete naj bi prejšnji mesec predstojnikom oddelkov poslalo dopis skupaj z razpredelnico o priporočenem krčenju mest, ne da bi o tem obvestilo ostale ali za priporočila navedlo kakšno zanesljivo metodologijo, so kritični v sindikatu.

Fakulteta in univerza naj bi se tako uklonili političnim posegom v avtonomijo univerz in njenih članic, obenem pa se odpravili »na pot dokončne razgradnje javne univerze in njenega temeljnega poslanstva, to je ustvarjanja znanja v službi javnega in za potrebe splošnega dobrega«. S preoblikovanjem programov, kot ga narekuje ministrstvo, po mnenju sindikata »v ospredje stopata popolna komercializacija univerze in neizbežno podrejanje znanja potrebam kapitala, kar je v navzkrižju s humanističnim poslanstvom univerze«.

Pri napovedih, kako se bodo iztekla pogajanja ob koncu leta, velja ostati previden. Pa vendar je bilo podobnih zapletov, ki praviloma nastajajo zaradi pretiranega državnega intervencionizma, v zadnjih nekaj letih že res precej. Prvič še v času zadnje Janševe vlade, ko ta ni pravočasno dala soglasja k objavi razpisa o vpisu in obenem strašila z zmanjšanjem vpisnih mest na nekaterih študijskih programih. Takrat je proti Janševi vladi ostro nastopil tudi Igor Papič, tedaj rektor ljubljanske univerze, danes visokošolski minister. In nato spet oktobra lani ob pripravi načrta izvajanja študijske dejavnosti za prihodnje leto.