Državljanska dolžnost

Februarsko košarkarsko tekmo med Slovenijo in Izraelom so zaznamovali protesti. Pri Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) so pred samim dogodkom še zaostrili pravilnik Mednarodne košarkarske zveze – ta določa, da na tekmah ni dovoljeno izražati političnih ali žaljivih stališč – in prepovedali vnos vseh tujih zastav, tudi izraelskih. Kljub temu tekma ni minila brez manjših incidentov.

Enega je zakuhal Franci Kek, igralec in nekdanji politik, ki se je v znak protesta ulegel na igrišče, oblečen v barve palestinske zastave. Za to dejanje je od policije prejel globo v višini 250 evrov.

Na tribuno se je prikradlo manjše število protestnikov s transparenti in palestinskimi zastavami. V tej množici je varnostna služba, tako deluje, naključno izbrala Andraža Rožmana in ga odstranila s prizorišča. Tudi on je zdaj prejel globo, in sicer v višini 200 evrov. Kot izhaja iz odločbe o prekršku, domnevno ni upošteval odredbe varnostnika, naj zapusti varovano območje. »V skladu s hišnim redom je bilo namreč določeno, da je na prireditev prepovedano prinašati transparente in zastave tujih držav,« je zapisano v odločbi. Tako naj bi kršil zakon o zasebnem varovanju.

»Nesprejemljivo je, da na tak način poskušajo omejiti svobodo izražanja v javnem prostoru. Predvsem zato, ker opozarjanje na takšne grozote, na okupacijo in apartheid, ki se izvajata nad Palestinci, na genocid, razumem kot svojo državljansko dolžnost,« je ob tem prepričan Rožman, ki se je na odločbo pritožil s pomočjo Pravne mreže za varstvo demokracije. »V resnici je prav, da sodišče presodi, kaj je v tej državi pomembnejše. Je to hišni red neke javne prireditve ali ustavno zagotovljena pravica do svobode izražanja?«

V Odvetniški pisarni Zakonjšek, ki zastopa Rožmana, še pričakujejo obrazloženo odločbo o prekršku, v kateri bo vidna ocena policije, zakaj je bila izražena odgovornost za prekršek. To bi lahko prejeli do konca meseca, ko bo tudi mogoče vložiti zahtevo za sodno varstvo.

Pred samo tekmo so se pri Pravni mreži za varstvo demokracije sicer že obregnili ob dejstvo, da so organizatorji dogodka prepovedali vnos zastav tujih držav na tekmo. Kot so zapisali tedaj, je pravico do svobode izražanja in pravico do mirnega zbiranja dopustno omejiti, če se s tem prizadeva za zagotavljanje javne varnosti, a da mora biti taka omejitev »primerna, nujna in sorazmerna«. Pri čemer so v konkretnem primeru ocenili, »da imata država (katere dolžnost je, da zagotavlja možnosti za uresničevanje pravice do mirnega zbiranja) in KZS na voljo druge ukrepe za zagotavljanje varnosti«, s katerimi bi se lahko zagotovila varnost, ne da bi se pri tem poseglo v pravico udeležencev tekme do svobode političnega izražanja.

Kako se bo vse skupaj končalo, je težko predvideti. Leta 2014, v času, ko je na območju Gaze potekala obsežna izraelska ofenziva, je na tekmi v Mariboru nastopilo izraelsko nogometno moštvo. Tudi na tisti tekmi so veljala podobna pravila, med gledalci pa se je pojavila skupina protestnikov, ki so med tekmo iz žepov izvlekli na liste formata A4 narisane palestinske zastave, zaradi česar jim je bila izrečena globa v višini 250 evrov. Ko je eden od njih kasneje vložil zahtevo za sodno varstvo, se je sodišče odločilo kazen spremeniti v opomin, vendar je vztrajalo, da je šlo pri razvitju zastave za »provokativno dejanje za izraelske navijače in nogometaše in da je dejanje bilo storjeno z namenom vzbujanja politične nestrpnosti«.