Slovenija proti kletkam / Prepovejte že baterijsko rejo

»Prosta reja«, »živali s pašnika«, »do živali prijazna reja« in podobno so oznake, ki jih lahko opazimo na produktih živalskega izvora, kot so sveže meso, jajca, mlečni izdelki. Tako lažje pozabimo na nesrečna življenja rejnih živali, da zadovoljijo človeške želje, tako imamo manj slabe vesti, ko te izdelke kupujemo.

Resnica je drugačna. Vsa ta zagotovila o do živali prijazni reji, če dejansko tudi držijo, se izvajajo v majhnem odstotku prehranske industrije ne glede na to, ali so živali rejene za meso ali za proizvodnjo različnih živalskih izdelkov. Nova kampanja »Slovenija proti kletkam« od vlade zahteva prepoved nevzdržnih razmer za svinje in kokoši nesnice.

Gre za kampanjo društva AETP (Animal Enterprise Transparency Project), ki vsebuje peticijo. Ta od vlade zahteva prepoved kletk na zakonodajni ravni. Kot pojasnjujejo v društvu, ankete javnega mnenja potrjujejo, da je »večina Slovenk in Slovencev proti uporabi kletk v živinoreji. A večina ljudi ne ve, kako pogost in razširjen je takšen način kmetovanja v Sloveniji«. Dodajajo, da pri nas več sto tisoč kokoši nesnic še vedno biva v kletkah, »v tako imenovani baterijski reji, kjer imajo na voljo uporabno površino v velikosti enega A4-papirja. Kokoši zaradi prisilnega bivanja na tako omejeni žičnati površini doživljajo psihično in fizično trpljenje. Matere svinje preživijo v izjemno omejujočih kletkah približno tretjino svojega življenja. V času prasitve in laktacije ter v času umetne osemenitve in zgodnje gestacije. Ukleščene v kletkah ali omejene na stojišča lahko naredijo zgolj korak naprej ali nazaj, obrniti se ne morejo.« Oboje, še opozarjajo, je standardna praksa reje v Sloveniji.

Peticija za prepoved kletk je dostopna na spletni strani slovenijaprotikletkam.si. Društvo AETP k podpisu peticije vabi vse, ki jim je mar za živali, nadejajo pa se tudi »konstruktivnega dialoga z rejci, s stroko in z zakonodajalcem«. Tej temi je še največ pozornosti v preteklosti namenila Levica, kjer so obljubljali: »Ukinili bomo subvencioniranje izrazito krutih kmetijskih praks – na primer intenzivne živinoreje in baterijske reje.« Zdaj pojasnjujejo, da se problema zavedajo, »pobudo pozdravljamo in si bomo prizadevali za njeno uresničitev«, ter dodajajo, da so njihovi poslanci v preteklosti glede tega že postavljali poslanska vprašanja.

Do pred desetletjem so sicer kokoši živele v še manjših kletkah. Današnje so posledica vseevropskega nevladnega pritiska, ki je povzročil prepoved klasične baterijske reje, ta je v EU začela veljati leta 2012. Prav ta pritisk je evropske poslance leta 2021 pripravil do tega, da z resolucijo prepovejo kakršnokoli baterijsko rejo v EU po letu 2027, a ne gre za zavezujoč dokument. Leta 2023 bi evropski parlament skorajda z zakonom prepovedal baterijsko rejo, živinorejska industrija pa je zlobirala, da se glasovanje prestavi »enkrat v prihodnost«.

Kar se tiče dobrobiti živali, pa so na tem področju v zadnjem desetletju največ naredili v Nemčiji in Avstriji, kjer baterijske reje skorajda ali pa sploh več ni.