17. 5. 2024 | Mladina 20 | Družba | Intervju
»Če se odločiš, da boš bolniku, če za to zaprosi, pomagal pri smrti, je to dejanje etično. Bolj etičnega dejanja ni.«
Dr. Stanislav Šuškovič, specialist interne medicine in pulmolog
© Luka Dakskobler
Dr. Stanislav Šuškovič je dolga leta delal v bolnišnici na Golniku, v univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo, poučeval je tudi na ljubljanski medicinski fakulteti. Pred nekaj leti se je upokojil, zdaj pa je v javnost poslal odprto pismo, v katerem je podprl uvedbo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Je eden od redkih zdravnikov, ki v Sloveniji podpirajo to možnost. Med drugim se je v pismu vprašal, kaj bi o tej temi v sedanjem času menil Hipokrat. »Ni poznal bolnikov, ki so povsem brezupno mesece dolgo intubirani in neskončno trpijo. V njegovem času so ljudje umirali mladi. Skoraj ni bilo kroničnih, mesece trajajočih bolezni, ki bolnikom ne pustijo ne živeti in ne umreti. In končno v hudih mukah umrejo.«
Za začetek nekaj tehničnih pojasnil. Državni zbor je za 9. junij razpisal posvetovalni referendum o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Odlok o tem referendumu je romal na ustavno sodišče, to pa o njem še ni odločalo, a najverjetneje bo referendum dopustilo. Državni zbor je marca že obravnaval zakon, ki določa način izvedbe prostovoljnega končanja življenja, vendar ga je zavrnil. Če bo referendum uspešen, naj bi bil zakon v postopek vložen še enkrat. To pomeni, da bo lahko na koncu sprejeta spremenjena in izboljšana različica izvirnega predloga.
Nasprotniki zakona pravijo, da bo omogočal zlorabe, saj naj bi imel bolnik absolutno pravico do izbire dostojne smrti. Predlagani zakon tega ni predvideval, o bolnikovi prošnji naj bi odločalo več zdravnikov in psihiater, ki naj bi podali mnenje o njegovi prošnji. Če bi bila ta mnenja negativna, če bi denimo psihiater ugotovil, da bolnik ni sposoben odločati o sebi, potem postopek ne bi bil dovoljen. Hkrati naj bi se, tako predvideva zavrnjeni zakon, za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja lahko odločili le tisti, ki že trpijo in so še vedno sposobni odločati o sebi. Svarila o prisilni evtanaziji, o trgovini z organi, o usmrtitvah tistih, katerih trpljenje je odraz duševne motnje, so zavajanje.
O vseh teh strahovih je na TV Slovenija v oddaji Marcel govoril nasprotnik takšnih posegov dr. Matjaž Zwitter, predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Gre za človeka, ki je avgusta na TV Slovenija priznal, da je najbrž res, da nekaj bolnikov zaradi trpljenja naredi samomor. »Saj na koncu imajo bolniki doma cele poličke zdravil in vedo, kaj bo, če bodo vzeli ne eno, ampak več tablet. Ampak to prevzamejo nase. Ne vem, zakaj bi s tem obremenjevali zdravnika.« Bolnik se lahko ubije sam, ampak zdravnik mu pri tem, čeprav je bolnik v brezizhodnem položaju, ne želi pomagati. Bolniki so po tej logiki zdravnikom v breme. To je res etično stališče …
Nekateri pravijo, da so tisti, ki zagovarjajo pravico do prostovoljnega končanja življenja, rablji. Vi jo zagovarjate. Ste rabelj?
Žali me, da moji zdravniški kolegi govorijo o rabljih. Bil sem zelo prizadet, ko sem slišal eminentne strokovnjake, ki vodijo slovensko zdravstvo, da govorijo tako. To je nedostojno. Naloga zdravnika je, da na vse mogoče načine pomaga bolniku. Pomoč pri smrti pa je končna, največja mogoča oblika etične pomoči.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.