Široki razgledi z meje

Vse se je začelo z revijo: takšno, nastalo iz želje po prijateljstvu, ki je še danes vtisnjeno med platnice vsake izmed njenih izdaj. Leta 2014 se je skupina mladih ljudi, razpršenih po številnih evropskih krajih, odločila, da si želi prijateljske stike ohranjati z ustvarjalnim sodelovanjem. Nastala je Robida, sprva revija, danes pa kolektiv z množico članov in dejavnosti, globoko zakoreninjen v Benečiji, ki pa poganjke izteza po vsem svetu – revijo, ki ostaja srce njegovega ustvarjalnega in raziskovalnega dela, te dni najdete celo v Hongkongu.

Topolove, vas na meji

Robida, rastlina, po kateri si je kolektiv nadel ime, je tista, ki prva preraste zapuščene kraje, si jih prisvoji in se pri tem ne meni za neugodne razmere. Da se je kolektiv poimenoval ravno po njej, ni naključje. Vas Topolove v Benečiji, ki si jo je izbral za sedež, je imela v zlatih časih več kot 400 prebivalcev, danes jih šteje 25. A v skoraj opusteli vasi, oddaljeni le streljaj od meje in ugnezdeni na strmo pobočje med kostanjeve gozdove, ki prekrivajo s suhim zidom podprte opuščene obdelovalne terase, so pred nekaj desetletji moči združili njeni predani prebivalci in njihovi novi prijatelji in postala je – kot bi jo simbolno prerasla robida – kulturno prizorišče, kamor se zgrinjajo občudovalci z vseh koncev Evrope, da bi tam premišljevali o temah sodobnega podeželja, identitete, meje in medvrstnega sobivanja.

Širši javnosti morda najbolj znana kulturna prireditev, ki jo je pripravljala Robida, je bil festival Postaja Topolove / Stazione di Topolo, ki je vas z množico mednarodnih gostov napolnjevala kar 29 poletij zapored. Leta 2022 je festival doživel zadnjo izvedbo, vendar se zgodba vasi Topolove nadaljuje tudi brez njega. »Življenje v postruralnih okoljih ni le mogoče, temveč je tudi zelo zanimivo. Vendar moramo vzgajati pogled nanj,« poudarjata Vida Rucli in Aljaž Škrlep, člana kolektiva Robida.

Robida je skupina arhitektov, filozofov, umetnikov, raziskovalcev, ekologov in kmetovalcev, ki jih druži globoka povezava z vasjo Topolove, v kateri nekateri tudi skupaj živijo.

Kdo je pravzaprav Robida? »Naš kolektiv obsega marsikoga in marsikaj,« pravi Vida Rucli. »Robida je skupina zelo različnih ljudi, arhitektov, filozofov, umetnikov, raziskovalcev, ekologov in kmetovalcev, ki nas druži globoka povezava s tem krajem, z vasjo Topolove, v kateri nekateri tudi skupaj živimo. Vendar so člani našega kolektiva tudi ljudje, ki so morda fizično zelo oddaljeni, a močno vplivajo na to, kar se tukaj dogaja, in so ključni za naše vsebine. Naša skupina ni nujno velika, je pa široka,« pojasnjuje. V letih delovanja se je okoli dinamičnega osrčja skupine razprla bogata mreža prijateljev, sodelavcev in podpornikov.

»Ves čas delujemo na vsaj treh ravneh: hiperlokalni, lokalni in globalni. Prostorsko najožja je tista, pri kateri vključujemo vas in vaščane, se z njimi povezujemo pri opravilih in procesih v vasi, denimo pri obrezovanju robide in urejanju teras, skrbi za čebele, utrjevanju poti, urejanju vrtov. Druga je sfera slovenske manjšine v Benečiji, tretja je mednarodna in vključuje prijatelje iz Københavna, Bristola, Amsterdama in od drugod,« pove Aljaž Škrlep.

Prostorska umeščenost jih temeljno zaznamuje, hiperlokalnost poraja njihove dejavnosti. Aljaž Škrlep kot primer takšnega delovanja ponudi vrt. »Ko smo ga začeli urejati, nas je to izjemno približalo eni izmed starejših sosed v vasi; to je bil povod za razmislek o tem, da obstajajo dejavnosti, ki so ključ do povezovanja s posameznimi ljudmi. Takrat smo se podrobneje posvetili temi vrta in njegovemu pomenu za skupnost, hkrati pa poskušali vrtove vpeti v neki sodobni kontekst. Tudi letos bo naš vrt bogato obrodil.«

Podobno velja za Izbo, skupnostni prostor, ki so ga leta 2021 uredili v eni izmed hiš na vrhu vasi, tik pod cerkvijo. V Izbi je v času Robidinih delavnic, predavanj in poletne šole, kadar je v vasi več ljudi, mogoče dobiti hrano, pijačo in izbrano branje, tam potekajo sestanki kolektiva, predavanja, zabave in druženje. Izba je danes prostor srečevanja za domačine, ki se v njej z veseljem ustavijo, je pa tudi iztočnica za širši razmislek o kolektivni rabi prostora, skupnostnem upravljanju in alternativnih gospodarskih modelih.

Majhne reči, veliki koncepti

Projekti, ki se jih loteva kolektiv Robida in se po svoje vselej dotikajo življenja v obmejni vasi, so raznoliki: od izdajanja revije, organizacije prireditev, kuriranja razstav, oddajanja radijskega programa, prirejanja rezidenc za gostujoče raziskovalce in umetnike. Kaj je vsemu temu skupno? »Ena izmed značilnosti Robide je, da razmišlja o malih, zapostavljenih rečeh – s tem se ukvarjam tudi pri pisanju kolumne za lokalni časopis Novi Matajur. Pomemben je zgodovinski kontekst teh krajev: ko so bili ljudje sistematično zatirani, je prišlo do načrtnega razvrednotenja tukajšnjega prostora, običajev in stvari,« pojasnjuje Aljaž Škrlep. Zato kot del svoje naloge pri Robidi razumejo tudi ponovno poudarjanje kompleksnosti, zanimivosti in lepote majhnih, vsakdanjih stvari, ki so bile z leti označene za nevredne zanimanja. »Vendar to ne pomeni, da le slavimo svojo lokalnost, s takšno obravnavo lahko ponudimo orodje za ponoven premislek o lokalnosti vsepovsod,« dodaja Škrlep.

Za Robido manjšinskost pomeni perspektivo, prek katere se lahko približajo drugim manjšinam in manjšinskostim. »Te so lahko etnične, jezikovne, družbene, pa tudi vrstne in miselne, torej vse tisto, kar je v zgodovini ostajalo na obrobju diskurzov,« povzema Vida Rucli. »Ameriška pisateljica, teoretičarka in pedagoginja bell hooks opisuje margine kot kraje radikalne možnosti, antropologinja Anna Tsing pa piše o margini kot kraju na robu diskurzivne stabilnosti, kjer nič ni gotovo in kjer je ravno zaradi prisotnosti margine to pomensko drsenje sploh zaznavno.« Robidin obmejni položaj tako lahko razgalja tudi ustaljene vzvode moči in ponuja možnost za spremembe.

Vas kot hiša

Če vas zanima, kako zveni pritrkavanje topolovških zvonov, kakšen zvok ustvarja meja ali pa bi v jutranji čitalnici radi bili navzoči pri branju sodobne teorije ruralnega, lahko vsakih nekaj tednov prisluhnete celodnevnemu programu Radia Robida, ki prek spletnih valov oddaja neposredno iz vasi Topolove. Člani kolektiva pripravljajo oddaje o temah, ki se tako ali drugače povezujejo z njihovimi zanimanji. Del radijskega programa je tudi Radio Drugega, ki ga podpira evropska prestolnica kulture GO! 2025.

Poleg radia je eden večjih projektov Robidinega kolektiva Akademija margin, katere osrednji namen je prav tako spodbujanje plodne izmenjave med vasjo in svetom in s katero so člani kolektiva lani postali štipendisti evropske platforme za povezovanje in učenje v arhitekturi LINA. V sklopu projekta bodo julija gostili tridnevni seminar s filozofoma Michaelom Marderjem in Oksano Timofejevo, ki bosta govorila o konceptu poduševljenega telesa. Z režiserjem Gregorjem Božičem, ki je v čislanem celovečercu Zgodbe iz kostanjevih gozdov, s katerim je osvojil vesno za najboljši slovenski film leta 2019, raziskoval življenje in smrt v pozabljenih krajih, pa pripravljajo projekt Uncommon Fruits, ki tudi nastaja v sklopu GO! 2025 in raziskuje možnosti za regeneracijo opuščenih krajin predvsem s sadjarstvom.

Leta 2017 je Janja Šušnjar, še ena izmed članic kolektiva Robida, začela raziskavo o mogočih načinih bivanja v zapuščenih prostorih in jo kasneje razvila v magistrsko nalogo. Projekt Vas kot hiša je leta 2022 prejel nagrado novi evropski Bauhaus, ki jo podeljuje evropska komisija. Čisto mogoče je, da je ocenjevalce najbolj navdušilo prav tisto, kar je za člane kolektiva Robida vsakodnevno življenje: skupno bivanje v samotni vasi, kjer je za kakovostno preživljanje časa v zasebnosti nujnih tudi precej sodelovanja in prostorov, namenjenih skupnosti.

Korespondenca ob deseti obletnici

V osrčju Robidinega ustvarjanja ves čas ostaja revija, ki jo zaznamujejo domiselni in nepričakovani uredniški koncepti. Ena izmed njenih posebnosti je gotovo večjezičnost, ki se ne omejuje le na italijanski in slovenski jezik in krajevno narečje, temveč dopušča, da vsak izmed številnih avtorjev piše v sebi najbližjem jeziku. Revija izide enkrat na leto, vsakič pa zagrize v drugo temo, med katerimi so se doslej znašli denimo zapuščenost, prst, gozd in otoki.

Letošnja izdaja bo prav posebna, saj revija praznuje desetletnico izhajanja. Ob tej priložnosti bodo vsebini zavladale korespondence, ki povzemajo načela Robidinega delovanja. Jubilejno številko revije bodo v vasi Topolove predstavili 10. avgusta, na zadnji dan poletne šole, ki bo tam potekala v okviru Akademije margin in bo letos posvečena temi situirane publicistike – konceptu, ki so ga razvili pri kolektivu – in bo razmišljala, kako lahko kraj sodeluje pri ustvarjanju publikacij. »Desetletnica se nam zdi primeren trenutek, da skupaj razmislimo o prihodnosti Robide, pri tem pa še okrepimo dosedanje povezave in ustvarimo nove,« še pravi Vida Rucli. Topolove in z njimi Robida tako ostajajo močan generator zamisli, uvidov in skupnosti, ki mejnost umeščajo globoko v tkivo sodobne misli.