Dvojno življenje uradnikov

Kot je razkril zadnji primer samostojnega podjetnika in hkrati tudi ustavnega sodnika Klemna Jakliča, dvoživkarstvo ni zgolj zdravniški fenomen. Po zadnjem poročilu finančne uprave smo imeli v Sloveniji konec leta 2022 skoraj 70 tisoč tako imenovanih popoldanskih s.p.-jev, torej podjetnikov, ki so hkrati tudi redno zaposleni. V vseh teh primerih lahko prihaja ali do mešanja med javnim in zasebnim ali do nelojalne konkurence, do zlorabe notranjih informacij ali do izkoriščanja položaja. Glede na področje dela naj bi pri tem izstopale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kjer je aktivnih 28,2 odstotka popoldanskih samostojnih podjetnikov, 9,1 odstotka teh podjetnikov dela v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, čemur sledijo zaposleni v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.

Na ministrstvu za finance lahko na najpomembnejših uradniških položajih, to je na mestih vodij direktoratov ali sektorjev, najdemo kar nekaj visokih uradnikov, ki so tudi samostojni podjetniki. Direktorat za ekonomsko in fiskalno politiko na ministrstvu za finance vodi recimo Katja Lautar, ki je aprila leta 2022 ustanovila tudi popoldanski s. p. za poslovno svetovanje. Pojasnila nam je, da je podjetje odprla z dovoljenjem in soglasjem predstojnika, pri čemer naj bi zanj delala izključno v prostem času. S čim se ukvarja? Večinoma popoldan dela na drugem ministrstvu, to je na ministrstvu za javno upravo, kjer na njihovi upravni akademiji izvaja usposabljanja uradnikov na področju sistema javnih financ.

Na mesec za to prejme 230 evrov bruto. Ni edina. Bernarda Suša, vodja sektorja za spremljanje državnih pomoči na direktoratu za javno premoženje, je podjetje imela do konca lanskega leta. Odgovorila nam je, da je podjetje ustanovila s soglasjem nadrejenih, potrebovala pa naj bi ga za delo v tujini, in sicer v okviru evropske komisije »in za izvedbo nekaj predavanj podjetjem«, pri čemer naj bi za vsak primer pridobila pisno soglasje nadrejenih.

Tudi na ministrstvu za javno upravo, kjer morajo bdeti nad uradniškimi dvoživkami, ima nekaj njihovih visokih javnih uslužbencev hkrati še podjetje. Svoje popoldansko podjetje ima recimo vodja sistema javnega naročanja Urška Skok Klima. Slednja naj bi, pojasnjujejo z ministrstva, svoj s. p. uporabljala »izključno v izobraževalne namene (predavanja, članki in komentarji oz. druga publicistična dela)«, o čemer je tudi obvestila vodstvo. Uradniki, še dodajajo na ministrstvu, načeloma ne smejo opravljati konkurenčnih dejavnosti, dejavnosti, ki bi lahko vplivale na njihovo nepristranskost, kjer bi lahko zlorabili notranje informacije ali škodovali ugledu institucije, a v primerih znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah so omejitve veliko blažje; v teh primerih uradniku tu ni treba prositi za dovoljenje ali posebej obveščati nadrejenih.

Veliko dvoživk je tudi na področju izobraževanja. S Kemijskega inštituta so nam na primer odgovorili, da morajo vsi njihovi zaposleni konkurenčno dejavnost priglasiti in dobiti soglasje. Toda na področju zdravstva je teh primerov neprimerljivo več. Kemijski inštitut je na primer v obdobju zadnjih treh let izdal soglasje za opravljanje konkurenčne dejavnosti zgolj štirim zaposlenim.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>