Preferenčni glas / Si želite tudi na državnozborskih volitvah obkrožiti najljubšega kandidata?

Devetega junija bodo evropske volitve. Volivci bodo poleg tega imeli priložnost povedati svoje mnenje o še štirih (domačih) družbenih vprašanjih širšega pomena. O tem, ali naj se uzakoni možnost evtanazije, odločali bodo tudi o dveh vprašanjih o gojenju konoplje ter o državnozborskih volitvah oziroma o tako imenovanem preferenčnem glasu.

Za zdaj je v veljavi ureditev, ki na državnozborskih volitvah volivcem onemogoča, da bi vplivali na poimensko sestavo državnega zbora. Volijo lahko le politične stranke, te pa odločajo, kateri njihovi člani bodo izvoljeni, saj jih na kandidatnih listah uvrščajo v okraje, kjer so izvoljivi.

Na evropskih volitvah, ki bodo čez štirinajst dni, je volilni sistem drugačen, način izbire slovenskih evropskih poslancev je vnaprej predpisala EU. Na teh volitvah lahko obkrožite zgolj stranko, lahko pa najljubšemu kandidatu iz te stranke namenite preferenčni glas. Evropske volitve so v Sloveniji sicer še nekakšna novost, saj so doslej potekale le štirikrat, udeležba na njih je nizka in še nikoli ni bila višja od 30 odstotkov. A volivci vseeno vedno pogosteje uporabljajo preferenčni glas. Na zadnjih evropskih volitvah, leta 2019, ga je uporabilo 80 odstotkov glasovalcev, ki so se udeležili volitev, in prav vsi evropski poslanci so bili izvoljeni s preferenčnimi glasovi. Gre za novost v sistemu, ki se je hitro prijela.

Preferenčni glasovi lahko premešajo vrstni red, ki ga določijo stranke. Tako je bil leta 2004, na prvih evropskih volitvah, za evropskega poslanca izvoljen Borut Pahor, ki je kandidiral kot zadnji na listi SD. V Bruselj je odšel tudi sedanji evropski poslanec Milan Brglez, ki je bil za enega od dveh evropskih poslancev izvoljen s četrtega mesta. Enako se je na zadnjih evropskih volitvah zgodilo s Francem Bogovičem na skupni listi SDS in SLS.

Na referendumu bodo volivci odgovarjali na tole vprašanje: »Ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v državni zbor uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca?« Gre za posvetovalni referendum, za načelno vprašanje. Podrobnosti morebitne uvedbe preferenčnega glasu se bodo pokazale v zakonodajnem postopku, ki pa ne bo enostaven. Za spremembe volilne zakonodaje je namreč potrebna dvotretjinska večina, ta pa je v parlamentu težko dosegljiva.

Stranke se načeloma še strinjajo, da bi bilo treba volivcem omogočiti nekaj vpliva na personalno sestavo državnega zbora, kar je pred leti zahtevalo tudi ustavno sodišče. Različnega mnenja so pri vprašanju, kako to uvesti. Preoblikovanju veljavnega volilnega sistema, kar bi bila tudi uvedba preferenčnega glasu, nasprotuje SDS (in NSi), saj zagovarja večinski volilni sistem. Ta nagrajuje zmagovalno stranko in ji omogoča, da sama (ali z največ enim koalicijskim partnerjem) oblikuje sicer enotno, a tudi predvsem enoumno vlado.

Toda v tej sestavi državnega zbora ima vladajoča koalicija vseeno dovolj veliko večino, da bi lahko, spodbujena z referendumskim izidom seveda, poskušala pridobiti 60 glasov.