Diskriminacija v znanosti

Pri Visokošolskem sindikatu Slovenije, Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije ter pri Konfederaciji sindikatov Pergam so prejšnji teden opozorili na domnevno diskriminatorno ravnanje Agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Agencija je, v nasprotju z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, pri presoji izpolnjevanja pogojev za vodje raziskovalnih projektov od prijaviteljev, četudi so bili ti dlje upravičeno odsotni – bodisi zaradi nosečnosti, starševstva ali zdravstvenega stanja –, zahtevala, da nekatere pogoje izpolnijo v enakem obdobju kot drugi. S tem pa se je, so prepričani sindikati, postavila nad zakon in diskriminirala znanstvenike in znanstvenice, ki neko obdobje niso mogli strokovno delovati.

Zaradi tega je ARIS na letošnjem projektnem razpisu že (krivično) zavrnil in izločil nekatere projektne prijave. »Ker pa se tudi številni institucionalni pravilniki sklicujejo na izpolnjevanje pogoja agencije za vodjo projekta, se diskriminacija ARIS širi in odraža na primer pri dodelitvi mentorskih mest v posameznih znanstvenoraziskovalnih institucijah, možnosti vodenja programskih skupin in podobno,« so v skupni izjavi zapisali sindikati.

Špela Stres, direktorica ARIS, ki je polni mandat prevzela oktobra lani (kot vršilka dolžnosti je bila na položaju od maja), se brani, da so bila merila sprejeta že pred njenim prihodom. Sprejemanje meril pa je v pristojnosti znanstvenega sveta in upravnega odbora agencije. »V okviru svojih pristojnosti sem poskrbela, da so se v pristojnih organih agencije začeli postopki obravnave meril,« je pojasnila na začetku tedna.

In res, spremembe, s katerimi naj bi odpravili kvantitativne pogoje, časovni obseg zajema in širitve za zajem bibliografskih kazalnikov in s tem domnevno sleherno diskriminacijo pri ocenjevanju, so se na dnevnem redu seje upravnega odbora agencije znašli v sredo.

Primer je medtem dosegel tudi zagovornika načela enakosti, ta pa je pojasnil, da dogajanje spremlja. »Če bi se izkazalo, da sprememb ne bo ali da so nezadostne, lahko zagovornik uvede postopek ugotavljanja diskriminacije po uradni dolžnosti,« so zapisali v njegovem uradu.

Zagovornik je v preteklosti pri raziskovalni dejavnosti že ugotavljal diskriminacijo. Konkretno leta 2019 je opozoril na diskriminatorno obravnavo pri javnem razpisu šolskega ministrstva za spodbujanje raziskovalcev na začetku kariere in nepodaljševanje obdobja upravičenosti oziroma trajanja projektov zaradi dlje časa trajajoče odsotnosti.

Diskriminatorno obravnavo mladih raziskovalk zaradi nosečnosti in starševstva pa je ugotovil tudi leta 2020, ko je predlog za obravnavo diskriminacije mlade raziskovalke podala ena izmed fakultet ljubljanske univerze. Raziskovalka je med projektom, ki ga je financiralo šolsko ministrstvo, odšla na starševski dopust, ministrstvo pa ji ni omogočilo podaljšanja projekta.