Sindikati za samozaposlene v kulturi pred sprejemom kolektivne pogodbe zahtevajo sporazum

Podpisani sporazum bi javne zavode, državne agencije in sklade obvezal, da bi po dogovorjenih standardih plačevali zunanje izvajalce v kulturno-ustvarjalnem sektorju

Sindikalna konfederacija Glosa-Zasuk in sindikat Sviz sta ponovno opozorila, da po več kot letu dni, odkar so pristopili k pogajanjem z vlado za ureditev plačevanja samozaposlenih v kulturi s kolektivno pogodbo, ta še vedno ni bila sprejeta. Na torkovem sestanku s pristojnim ministrstvom so zahtevali, da se do konca junija sprejme sporazum.

Podpisani sporazum bi javne zavode, državne agencije in sklade obvezal, da bi po dogovorjenih standardih plačevali zunanje izvajalce v kulturno-ustvarjalnem sektorju, kot so samozaposleni v kulturi, samostojni podjetniki, zaposleni v enoosebnih zasebnih zavodih in podjetjih (d.o.o.) ter delavci prek pogodb.

Na sestanku z ministrstvom za kulturo so tako predlagali, naj jim ministrstvo najkasneje do 14. junija predloži osnutek sporazuma, ki bi ga sindikati do pogajanj 19. junija ustrezno dopolnili, z ministrstvom pa podpisali konec junija oziroma najkasneje v prvem tednu julija.

Po oceni sindikatov bi sporazum deloval kot premostitveni mehanizem do sprejema kolektivne pogodbe, saj se je glede pogodbe na sestanku izkazalo, da jo vladna stran prelaga na jesen. Sprva pa je bilo predvideno, da bi se pogajanja lahko začela že pred poletjem.

"V resnici ni presenetljivo, da se za 3110 samozaposlenih v kulturi, kar sicer predstavlja pičlih 0,3 odstotka celotne delovno aktivne populacije, na vladi ne najde motivacije, da bi se njihovo izrazito podplačevanje in celo neplačevanje, ustavilo. Zastonjkarski poslovni model, ki ga je država v našem sektorju izumila z delom za reference in se ga s pridom poslužuje že zadnja tri desetletja, je pač najcenejši poslovni model, kar jih je."

Martin Pungerčar,
predstavnik Sviza

Kot so še zapisali v današnjem sporočilu za javnost, so predstavniki sindikatov in ministrstva že lani v okviru delovne skupine določili ključne elemente kolektivne pogodbe. Po njih bi bili zunanji delavci v kulturno-ustvarjalnem sektorju, ki za javne zavode, sklade in agencije opravljajo delo, plačani po primerljivem plačnem razredu v javnem sektorju za specifičen poklic.

Dodatne stroške dela samozaposlenih, kot so stroški opreme, prevoza in malice, ki jih zaposlenim krije delodajalec, pa bi uredili z ustreznim količnikom. Pri tem bi kot najmanjša časovna enota za najetje delavca štel delovni dan.

Predstavnik Sviza Martin Pungerčar je po sestanku izjavil: "V resnici ni presenetljivo, da se za 3110 samozaposlenih v kulturi, kar sicer predstavlja pičlih 0,3 odstotka celotne delovno aktivne populacije, na vladi ne najde motivacije, da bi se njihovo izrazito podplačevanje in celo neplačevanje, ustavilo. Zastonjkarski poslovni model, ki ga je država v našem sektorju izumila z delom za reference in se ga s pridom poslužuje že zadnja tri desetletja, je pač najcenejši poslovni model, kar jih je."

Predsednik Glose Mitja Šuštar pa je sestanek označil za "že ničkolikokrat videno izmikanje, odlašanje in izgovarjanje". Kot je še dejal, je država s tem sporočila, da "s sprejemom kolektivne pogodbe odlaša tudi zato, ker so samozaposleni v kulturi le ena izmed skupin od več kot 100.000 prekarnih delavcev v državi, ki bi se morala začeti kolektivno povezovati".

Sindikati so ob tem napovedali, da nameravajo izvajati pritisk na odločevalce do sprejema kolektivne pogodbe, ki jo je ministrstvo opredelilo tudi kot enega glavnih ukrepov v akcijskem načrtu k nacionalnemu programu za kulturo 2024-2031.