Svet bi bil lahko videti drugače

Ste vedeli, da je legendarna slovenska pevka Marjana Deržaj v letih 1959 in 1961 nastopala v Gazi? Kaj pa, da je bila med dvesto tisoč brigadirji in brigadirkami z vsega sveta, ki so leta 1947 sodelovali pri gradnji nove železniške proge Šamac–Sarajevo, tudi palestinska brigada? Vam je morda novo dejstvo, da je bilo v Jugoslaviji več tisoč palestinskih študentov? Razstava Ozvezdja mnogoterih želja: ob vzhodnem obzorju, ki se je prejšnji teden odprla v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) v Ljubljani, v ospredje postavlja likovne izraze in poetike drugih vzhodov, »onkraj preteklih kolonialnih delitev, zgodovinskih narativov in političnih zavezništev«, s poudarkom na Palestini, s katero smo bolj povezani, kot je morda videti na prvi pogled.

V Moderni galeriji so že leta 2019 odprli razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki je bila za tem v različnih postavitvah predstavljena še v korejskem Gwangjuju, na hrvaški Reki, v makedonskem Skopju in črnogorski Podgorici. Razstava se je osredotočala na Gibanje neuvrščenih, ustanovljeno leta 1961 na konferenci v Beogradu, katerega sopobudnica je bila tudi Jugoslavija, ter na pomen umetnosti in kulture v okviru tega gibanja. Nadnacionalni politični projekt je namreč povečini vključeval nekdanje kolonije in države v razvoju s tako imenovanega globalnega juga oziroma tretjega sveta, pomenil pa je alternativo kolonializmu in imperializmu, ki je segla tudi na področje umetnosti.

Ozvezdja mnogoterih želja: ob vzhodnem obzorju v MSUM so najnovejša razstava v seriji Ozvezdij. Pravzaprav gre za razširjeno postavitev lanske razstave Ozvezdja mnogoterih želja, ki je bila predstavljena v londonski galeriji The Mosaic Rooms. Tokrat sta kustosinji, Bojana Piškur, ki se že vrsto let posveča raziskavi Gibanja neuvrščenih in njegovih kulturnih politik, ter Angelina Radaković iz The Mosaic Rooms, razmišljali o pomenu »vzhoda«, tega izmuzljivega pojma, ki se je v zgodovini nenehno spreminjal, včasih celo prekrival, skozi zahodnjaško lečo pa neredko obveljal – in še velja – kot slabšalna oznaka za nekaj nerazvitega, obrobnega, primitivnega.

Moderna galerija je ena prvih kulturnoumetniških institucij pri nas, ki se je javno opredelila v podporo Palestini, tako z razstavnim kot s spremljajočim programom.

Razstava se obenem kritično osredotoča na samo Gibanje neuvrščenih, ki je nekoč združevalo narode, ki so se po drugi svetovni vojni izvili iz primeža kolonializma, v zadnjih desetletjih pa je postalo nekakšen anahronizem. Priprave na razstavo pa je zelo zaznamovalo tudi aktualno dogajanje. »Medtem ko piševa to besedilo, se v Gazi že šesti mesec dogaja genocid. Zato ne moreva več govoriti o tem, kako gibanje zavrača kolonialnost, ne da bi se posvetili Palestini in desetletja dolgemu kolonialnemu nasilju in okupaciji, po drugi strani pa tudi odporu in boju za osvoboditev,« sta kustosinji zapisali v predgovoru obrazstavnega kataloga. »Skoraj povsod na zahodu je omemba genocida v Gazi v umetnostnih institucijah prepovedana ali celo kriminalizirana, midve pa je ne bova odstranili iz razstavnih besedil in dvoran. Odklanjava molk in nevtralnost, ker ju razumeva kot obliko sokrivde.«

Kustosinji sta se ob spremljanju nehumanih grozot, ki jih izraelska vojska že vse od oktobra izvaja nad palestinskim ljudstvom, sicer vključenim v Gibanje neuvrščenih, torej odločili, da je pomembno tem glasovom in izrazom nameniti prostor, zato je fokus razstave tokrat na Bližnjem vzhodu s poudarkom na Palestini.

Moderna galerija, pod okriljem katere deluje MSUM, je ena prvih kulturno-umetniških institucij pri nas, ki se je javno opredelila v podporo Palestini. V zadnjih nekaj mesecih so gostili in organizirali vrsto predavanj, pogovorov in filmskih projekcij, povezanih s Palestino. Moderna galerija je eden od partnerjev Film Lab Palestine in filmskega festivala Dnevi palestinske kinematografije, ki je od leta 2014 potekal v Ramali, lani pa prvič ni mogel potekati v Palestini, zato so iskali alternativne lokacije po vsem svetu. Teh pa ni bilo na pretek. »Ljudje se zaradi služb, financiranja in drugih tveganj ali koristi bojijo izražati svoja mnenja. Mi pa smo se takoj zavzeli za predvajanje teh filmov in za to, da bomo, kolikor je v naši moči, dali možnost in prostor palestinskim glasovom,« pravi Bojana Piškur.

Dodaja, da imamo s Palestino tudi kar nekaj zanimivih historičnih povezav. Ne le iz časa Jugoslavije in Gibanja neuvrščenih, pač pa vezi našega širšega območja in Palestine segajo že v 19. stoletje, ko je veliko družin iz Bosne in Hercegovine migriralo na območje južno od obmorskega mesta Hajfa, v starodavno mesto Cezareja. Po arabsko se imenujejo Bušnaki in nekateri njihovi potomci še danes govorijo jezik svojih prednikov. »Zanimivo se mi zdi izhajati iz naših skupnih točk in graditi na povezavah. Ne moremo delovati zgolj po neki kolonialistični in ekstraktivistični logiki, da se na ta območja osredotočamo le zato, ker so zaradi vojne vanje uprte vse oči, mi pa bomo iz tega potegnili neke zanimive projekte. Mislim, da moramo delati na drugačnih osnovah etičnega sodelovanja,« je prepričana Bojana Piškur.

V zadnjem desetletju znotraj umetnostnega prizorišča sicer opaža porast zanimanja za raziskovanje in razstavljanje umetnosti tako imenovanega globalnega juga. A to je lahko dvorezen meč. »Po eni strani je pozitivno, da se predstavlja tudi dela umetnic in umetnikov, ki v teh delih sveta prej niso bili znani, po drugi strani pa se je treba vprašati, kdo odloča o tem, kaj bo predstavljeno, kdo kontekstualizira in interpretira ta dela,« razmišlja Bojana Piškur. »Po mojih izkušnjah umetniki iz tujih držav in kultur o umetnosti pogosto razmišljajo drugače kot mi. Njihove kozmologije, zgodovine in načini ustvarjanja so drugačni kot pri nas, zato jih ne moremo kar postaviti v naš kontekst, brez nekega znanja, razmisleka in povratne informacije, kako dela prikazati v lokalnem prostoru.« In katera dela sta kustosinji umestili na novo razstavo Ozvezdij v MSUM? Med drugim so na ogled dela šestih umetnic in umetnikov iz bogate zbirke približno 800 umetniških del iz 56 držav, ki jih je Galerija umetnosti neuvrščenih držav v Titogradu (današnji Podgorici) pridobila v času svojega obstoja med letoma 1984 in 1995, podedoval pa jo je Muzej za sodobno umetnost Črne gore. Med drugim sta opozorili na Inji Efflatoun, ki velja za eno najbolj znanih in čislanih egiptovskih umetnic. Zaradi svojih političnih aktivnosti je bila pod Naserjevim režimom med letoma 1959 in 1963 celo zaprta. Leta 1989 preminula progresivna feministka, politična aktivistka in marksistka je bila rojena v premožni družini, najbolj pa jo je navdihoval delavski vsakdan, zlasti napori žensk.

Na razstavi si lahko ogledamo tudi Obzornik 242 – Sončne proge, videodelo priznane slovenske umetnice Nike Autor, ki preučuje delavske pravice, azilne in migracijske politike ter politiko spomina. V filmu avtorica gradnjo 242 kilometrov dolge nove železnice Šamac–Sarajevo v Bosni in Hercegovini, pri kateri je leta 1947 v duhu solidarnosti in v upanju na nov, pravičnejši svet, sodelovalo dvesto tisoč mladih brigadirjev z vsega sveta, tudi iz Palestine, vzporeja s tragičnimi usodami beguncev, njihovih potomcev, ki hodijo po isti progi v iskanju boljšega življenja.

Prevajalka in publicistka Tina Mahkota je priskrbela fotografije svoje matere Marjane Deržaj, ki je bila v letih 1959 in 1961 del jugoslovanske kulturno-zabavne skupine, ki je v okviru UNEF (United Nations Emergency Force) nastopala na Sinaju in v Gazi. Jugoslavija je pevke (med drugim tudi Terezo Kesovijo in Beti Jurković), baletnike in vojaški orkester poslala, da bi zabavali in kratkočasili jugoslovanske vojake, ki so bili tja kot del mednarodnih mirovnih sil poslani po sueški krizi.

Bojana Piškur opaža, da mlajše generacije povečini ne vedo več, kaj je Gibanje neuvrščenih. Zato so stene razstavnega prostora opremili še z izsekom raziskave Teje Merhar iz MSUM, ki se posveča mednarodnim kulturnim sodelovanjem Jugoslavije z državami Bližnjega vzhoda, ter kronologijo odnosov med Jugoslavijo in Palestino med letoma 1946 in 1991, ki jo je pripravil Žiga Smolič, mladi raziskovalec in asistent na oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete.

»Palestina je še vedno polnopravna članica neuvrščenih, a gibanje ni storilo ničesar, da bi poskusilo zaustaviti genocid nad palestinskim prebivalstvom.«

Na razstavi si poleg naštetega lahko ogledamo še dela v Amanu živeče in delujoče umetnice Ale Younis, kuvajtsko-portoriške umetnice Alie Farid, v Baslu delujočega egiptovskega umetnika Basima Magdyja, umetniško-raziskovalnega tandema KURS (Miloš Miletić in Mirjana Radovanović), britansko-ganskega umetnika Larryja Achiamponga, palestinske umetnice Mone Rouhane Benyamin in Esse Grayeba, v Jeruzalemu živečega palestinskega umetnika, ki je Ljubljano obiskal tudi v okviru obrazstavne umetniške rezidence.

Stene enega izmed razstavnih prostorov krasi še izbor plakatov projekta Free Palestine Poster Project, kuriranega spletnega arhiva plakatov, ki jih v podporo Palestini prispevajo oblikovalci z vsega sveta, prav vsak pa si jih lahko brezplačno prenese in natisne. S tem razstava opominja tudi na pomembno vlogo tiska kot nizkocenovnega in dostopnega medija za podporo osvobodilnim gibanjem skozi zgodovino.

»Gibanje neuvrščenih se je v zadnjih desetletjih žal izkazalo za veliko politično razočaranje, ki svojim članicam ni bilo zmožno priskočiti na pomoč v njihovih bojih in tragedijah,« pravi Bojana Piškur. »Palestina je še vedno polnopravna članica neuvrščenih, a gibanje ni storilo ničesar, da bi poskusilo zaustaviti genocid nad palestinskim prebivalstvom. Kljub temu pa ga ne smemo popolnoma zanemariti in odpisati, namreč, razmišljali so, čeprav morda malo utopično, kako bi bil svet lahko videti drugače. Mi pa lahko razmislimo, kako te napredne ideje povezovanja, mreženja in sodelovanja uporabimo v današnjem času in prostoru.« Ali, kot sta zapisali kustosinji: »če svet, ki se je poskušal zgraditi na novo, še ni prišel, pa je vredno še naprej poskušati v tej smeri«.

Razstava:
Ozvezdja mnogoterih želja: ob vzhodnem obzorju
Kje: Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Ljubljana
Kdaj: do 24. novembra 2024