Ameriški firer

Reinhard Heydrich, organizator nacistične varnostne službe Sicherheitdienst (SD), ki je leta 1939 vse nacistične policijske, obveščevalne in varnostne službe združil v vrhovni urad službe državne varnosti (RSHA), je 20. januarja 1942 na jezeru Wannsee predsedoval konferenci, na kateri so se nacistični veljaki odločili za »dokončno rešitev judovskega vprašanja« – in sprožili holokavst. Toda leta 1939, ko mu je dokončno steklo, je bil tako »navdahnjen«, da je sklenil, da bo Salon Kitty, berlinski bordel, baziran v modnem predelu, na Giesebrechtstraße 11, preoblikoval v ultimativno vohunsko prisluškovalno središče, pravijo Nigel Jones, Urs Brunner in Julia Schrammel v knjigi Salon Kitty, seksualni zgodovini tretjega rajha, ki je nedavno – v prevodu Maje Prevolnik – izšla tudi pri nas.

Opremljanje in dekoracijo je nadzoroval »vodilni arhitekt«, najboljši prisluškovalni tehniki SD, zavezani absolutni molčečnosti, so v klet namestili state-of-the-art prisluškovalne naprave, Walter Schellenberg, Heydrichov varovanec, vodja izvedbe, pa je potem Arthurju Nebeju, šefu kriminalistične policije, naložil, da je iz vseh velikih evropskih mest rekrutiral dvajset vohunskih »hostes«, fanatičnih, totalno indoktriniranih nacistk, »visoko kvalificiranih ter kultiviranih dam« (tudi iz zgornjega sloja nemške družbe), ki so se bile voljne za domovino, nacijo in firerja prostituirati, združevati užitek in dolžnost ter iz moških – nič hudega slutečih klientov – vleči strogo zaupne, indiskretne skrivnosti ali pa kakršnekoli skrivnosti in podatke. Katharini »Kitty« Schmidt, lastnici bordela, ki naj bi jo bili v sodelovanje prisilili (nacisti so bili specialisti za ponudbe, ki jih je nemogoče zavrniti), so priskrbeli najboljše gospodinjsko in gostinsko osebje, tako da je Salon Kitty ponujal vrhunske storitve, hrano in pijačo. Tu ni smelo biti napake, saj so zapeljevali in merili na elite – »voditelje rajha« in »tuje goste zvezne vlade«. Salon Kitty je bil – zaradi čedalje večjega diplomatskega prometa v Berlinu – »skoraj družbeno nujen«, je zapisal Schellenberg. Kondom je bil obvezen.

Salon Kitty

Salon Kitty je po vojni prvi – v spominih – omenjal maser Heinricha Himmlerja, šefa SS, »večno« slavo pa mu je prinesel Salon Kitty, »dokumentarni roman«, ki ga je leta 1970 objavil Peter Norden (psevdonim Josefa Gustava Walterja Fritza, nekdanjega študenta medicine, prava in filozofije, vojaškega letalca, taksista, gledališkega inšpicienta, natakarja v muzejski kavarni, turističnega vodnika, pisca oglasov, kritika, urednika ipd.) in ki je postal orjaški globalni bestseller (tudi po zaslugi istoimenskega naciploatacijskega filma, ki ga je leta 1976 posnel Tinto Brass). V vseh devetih »sobah ljubezni« so bili mikrofoni, »hostese« naj bi se bile tega zavedale, dolge kable, povezane z mikrofoni, so skrili pod preproge, za okvirje slik in v omare, 50 mikrofonov so skrili v senčnike svetil, za slike, pod mize in v vaze z rožami (ne le v spalnicah, temveč tudi v recepciji in preddverju), v kleti je ves čas dežurala ekipa funkcionarjev SD, ki so nadzirali posnetke, pogovore pa so posneli na velike voščene plošče. Ko je bila plošča polna, so jo datirali in oštevilčili ter poslali na sedež gestapa SS/SD. V dveh letih in pol, kolikor je trajalo prisluškovanje (leta 1942 so zavezniki med bombardiranjem zadeli tudi Salon Kitty, število tujih diplomatov v Berlinu se je precej zmanjšalo, tako da po takšnem vohunskem bordelu ni bilo več potrebe, Heydricha pa so itak likvidirali češkoslovaški partizani), naj bi bili posneli od 70 tisoč do 80 tisoč plošč.

Trump je s svojim dereguliranim, ekshibicionističnim, prostaškim seksizmom ustvaril moralni kontekst, v katerem vsaka fikcija o njegovih spolnih preferencah in afinitetah deluje resnično.

V Salon Kitty – v to Heydrichovo past – so se med drugim ujeli ošabni grof Gian Galeazzo Ciano, Mussolinijev zet in italijanski zunanji minister (ne ravno Hitlerjev fen), orgiastični SS-Obergruppenführer Sepp Dietrich, nekdanji Hitlerjev šofer (znan kot »Hitlerjev telesni stražar«), general Fritz Fromm (ki je vnaprej vedel za von Stauffenbergovo zaroto proti Hitlerju), Hans von Tschammer und Osten, vodja nacistične športne organizacije, grof Hochberg, propagandni minister Joseph Goebbels (tedaj so vse mikrofone ugasnili), celo sam Heydrich, ki se je vedno pretvarjal, da je na »inšpekcijskem ogledu«, in zunanji minister Joachim von Ribbentrop, ki je imel svojo obveščevalno agencijo. A ironično, Heydrich je zaupne podatke, ki jih je pridobival v Salonu Kitty, uporabljal proti von Ribbentropu (in njegovemu zunanjemu ministrstvu), ta pa ni in ni mogel ugotoviti, od kod curlja. Še več: SD se je tako dobro izmikal, da von Ribbentrop in njegovi niso mogli »odkriti niti tega, kdo je lastnik bordela«.

Kitty Schmidt, elegantna in iznajdljiva »arijska kurtizana in madame« (njen vnuk Jochem, sin njene edinke Kathleen, ki je po vojni prav tako vodila bordel, imenovan Pension Florian, in mednarodno priznanega romunskega žonglerja, se je poročil s Slovenko, Ireno Peraič, ki je umrla leta 2010, kmalu po vrnitvi v Slovenijo, njena sestra Mira pa je avtorje knjige Salon Kitty oskrbela s 500 družinskimi fotografijami in Kittyjino razglednico), je tulila z volkovi, tekla z zajci in lovila s psi, toda ni bila nacistka. Celo nekaj Judov naj bi bila rešila. Zavedala se je, da jo imajo na očeh, zavedala se je, kaj se dogaja, in zavedala se je, da služi državi. Kolaborirala je ter »gostila najhujše vojne zločince v svetovni zgodovini in organizatorje holokavsta«, toda ne iz prepričanja, temveč iz poslovne preračunljivosti in zaradi koristi. Nacizem je bil mutacija kapitalizma.

V bordelih, ki so jih nacisti odpirali v koncentracijskih taboriščih (tudi v Auschwitzu), je bil dovoljen le misijonarski položaj (in ni smel trajati dlje kot 15 minut), v Salonu Kitty pa je bilo dovoljeno vse, toda gospodje, ki so prihajali tja, so se menda »obnašali spoštljivo in dostojanstveno, razen ob eni priložnosti, ko se je gost, ki ni imel na sebi ničesar drugega kot pasjo ovratnico in povodec, hotel gol po vseh štirih plaziti po bordelu«.

Ritz-Carlton

Vem, kaj ste si rekli: ta bordel je bil ustvarjen za takšne, kot je Donald Trump. In res, živo si predstavljamo, kako Trumpa zasačijo v takšnem bordelu. Ne pozabite, da so bordeli del poslovne zgodovine družine Trump. Ko je mestece Dawson ob reki Jukon v zadnjih zdihljajih 19. stoletja udarila zlata mrzlica alias Klondike Gold Rush, so tja trumoma zdrveli zlatokopi, traperji, pustolovci, sanjači in najrazličnejši oportunisti, tako da je Dawson leta 1898 štel že 40 tisoč prebivalcev. Zlato je letelo, biznis je cvetel, saluni, igralnice, gledališča, plesne dvorane in hoteli pa so rasli kot gobe po dežju. Poslovni del mesta je sicer vsako leto zgorel, a so ga takoj ponovno zgradili. Prišel je Jack London – le za pet minut, a dobil je snovi za vse življenje. In prišel je Friedrich Trump, Donaldov ded – in odprl bordel. Ja, tu korenini Trumpov kapital.

Hitler je prihajal, valil se je, vsi so se mu vdajali, niso ga mogli ustaviti – bil je neizbežen. In tudi Trump je neizbežen – prihaja, vali se, vsi se mu vdajajo, ne morejo ga ustaviti.

In ne pozabite, da so Trumpa pred leti zasačili – v neke vrste ruskem »bordelu«. V tajnem dosjeju o Trumpu, ki ga je leta 2016 sestavil Christopher Steele, nekdanji britanski tajni agent (MI6), piše, da je Trump leta 2013 eno noč prespal v moskovskem hotelu Ritz-Carlton. Najel je predsedniški apartma, a v njem ni prespal, temveč naj bi bil najel prostitutke, ki naj bi bile potem v njegovi prisotnosti urinirale po postelji, na kateri je malo prej spal predsednik Barack Obama. Vsekakor, ste si rekli: Trump, ki je na veliko zagotavljal, da se Obama ni rodil v Ameriki in da zato ne bi smel postati ameriški predsednik, zlepa ne zamudi priložnosti za rasistično orgijo – no, rasistični »zlati tuš«. In prav imate – to bi bilo zelo trumpovsko. Toda ne vemo, ali se je to res zgodilo. Lahko, da se ni. Lahko, da se je. Steele je rekel, da je »fifty-fifty«. FSB, ruska tajna služba, naj bi bila to posnela. Morda je, morda ni – posnetkov doslej ni objavila. A le zakaj bi jih? Trump namreč nenehno pridno navija za Putinovo Rusijo – tudi zdaj, ko ta napada Ukrajino. In če bi jih že ravno objavila, bi lahko Trump vedno rekel, da gre za deepfakes. In njegovi privrženci bi verjeli, da je žrtev globokega ponaredka, globoke zarote, globoke države.

Pa vendar: moskovski Ritz-Carlton je Salon Kitty. Navsezadnje, senatna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je leta 2020 v poročilu poudarila, da je moskovski Ritz-Carlton »s protiobveščevalnega vidika zelo tvegano okolje«, da so med osebje hotela infiltrirani ruski obveščevalci, da goste v sobah nadzorujejo tajne službe in da v hotelu s tiho privolitvijo ruskih oblasti delujejo prostitutke, alias »hostese«.

Trump bi nasedel Salonu Kitty. Con brio. Ujel bi se v past. Zlahka. Zasačili bi ga. Ni dvoma. Vsi se še dobro spomnimo, kako so ga »zasačili« tik pred predsedniškimi volitvami – oktobra 2016 je v javnost prek Washington Posta privršal »tajni« video, v katerem je Trump Billyju Bushu, gostitelju oddaje Access Hollywood, navdušeno in z blaznim užitkom razlagal, da lahko – če si slaven – z »vsako žensko počneš, kar hočeš«, in da jo »lahko zgrabiš za pičko«. Brez njene privolitve. V tem videu je tudi rekel, da lepotice, ki ga privlačijo, kar takoj naskoči. Brez njihove privolitve. »Kar poljubljati jih začnem. To je kot magnet. Kar poljubljam. Ne čakam.« Trump je s svojim dereguliranim, ekshibicionističnim, prostaškim seksizmom ustvaril moralni kontekst, v katerem vsaka fikcija o njegovih spolnih preferencah in afinitetah deluje resnično. Jasno, vse je zanikal. Kot da je to kaj pomenilo. In kot da je to kaj spremenilo. Mar ni serijski lažnivec? Mar ni v svojem mandatu – po štetju Washington Posta – izrekel 30.573 laži? Rekel je, da se mu to, kar naj bi se mu bilo zgodilo v hotelu Ritz-Carlton, itak sploh ne bi moglo zgoditi – ker je slaven, tudi v tujini vedno pazi, kaj počne, saj dobro ve, da so povsod, posebej v Rusiji, skrite kamere. Genialec! Nehajte: mar niso »skrivaj« posneli, kako razlaga, da lahko »vsako žensko zgrabiš za pičko«?

V resnici je še huje: za Trumpa je ves svet Salon Kitty. Vedno znova ga zasačijo. Nenehno naseda. Stalno pada v past. Več kot 20 žensk ga je obtožilo spolnega nadlegovanja, spolnega nasilja, tudi posilstva. E. Jean Carroll, newyorška kolumnistka, ga je tožila zaradi posilstva, ki naj bi ga bil zagrešil leta 1996 v manhattanski veleblagovnici Bergdorf Goodman (vstopil naj bi bil k njej, v kabino za pomerjanje, zaloputnil vrata in jo brutalno naskočil), toda sodišče je posilstvo prekvalificiralo v spolno zlorabo nižje stopnje, Trumpu pa naprtilo visoko finančno kazen. Na sojenju sta pričali tudi nekdanja borzna posrednica Jessica Leeds in novinarka Natasha Stoynoff – obe je spolno nadlegoval. Prvo je začel divje otipavati na letalu, drugo pa divje poljubljati med intervjujem.

Vse to kakopak potrjuje, da je za Trumpa ves svet en sam samcat Salon Kitty. Hočem reči: Trump – trol, mizogin, antifeminist, ekshibicionist, fukfašist, ki je pred leti New York Post moledoval, naj objavi, da Marla Maples, njegova tedanja punca, kasneje žena, pravi, da ni še z nikomer tako dobro fukala kot z njim (»Best Sex I’ve Ever Had!«) – od vsake ženske pričakuje in terja seks. Vdajo. Privolitev. Podreditev. Od ženske pričakuje, da se zaveda svoje vloge – in svoje naloge.

Stormy Daniels

To se lepo vidi tudi zdaj, ko mu sodijo zaradi podkupovanja pornozvezde Stormy Daniels (»hush-money case«), s katero je seksal leta 2006 – njegov odvetnik in fixer Michael Cohen ji je leta 2016, tik pred volitvami, plačal 130 tisoč dolarjev za molk, plačilo pa je Trump prikril, s čimer je kršil zakonodajo o financiranju predvolilnih kampanj. Šlo je za predvolilno dejanje, saj je Trump s plačilom prikril nekaj, za kar ni hotel, da volivci izvejo (še zlasti ne po razkritju videa, v katerem je razlagal, kako ženske grabi za genitalije), predvolilno transakcijo pa prikazal kot navadno plačilo (en passant je tudi ponaredil poslovno listino, da bi to plačilo prikril).

Stormy Daniels je na sojenju sicer rekla, da je bil seks konsenzualen, pa vendar je bil izsiljen – Trump je bil mogočen magnat, Stormy Daniels pa le igralka v porničih. Trump je imel moč (pred vrati je stal njegov telesni stražar), ona pa ne. V posteljo jo je dobil zato, ker je namigoval, da bi jo lahko spravil v svoj resničnostni šov Vajenec (The Apprentice). Z eno besedo: počel je to, kar je počel mogočni producent Harvey Weinstein, ki je igralkam ponujal vloge in kariere v zameno za seks, toda podton se je vedno glasil – če ne boste seksale z mano, ne bo nič z vlogami, vaše kariere pa bo konec! Trump je Stormy Daniels – v Weinsteinovem slogu – povabil k sebi v hotelsko sobo (na jezeru Tahoe), jasno, na poslovni pogovor (o pornoindustriji), pričakal pa jo je v hefnerjevski svileni pižami. Rekla mu je, naj se preobleče, kar je tudi storil, a ko je šla na stranišče, jo je pričakal slečen – v majici in spodnjicah. Od ženske pač pričakuje seks. Hotela je oditi (»Imela sem občutek, da se soba vrti upočasnjeno«), a ji je blokiral pot. Ni je pustil mimo. Od ženske pričakuje, terja seks. Po takšnih »blokadah« v hotelskih sobah je slovel Harvey Weinstein, ki je od žensk pričakoval in terjal seks – ki je torej v ženskah videl le objekte. Stormy Daniels je med seksom strmela v strop, Trump ni uporabil kondoma. Še nacisti so uporabljali kondom.

To, kar so Asia Argento, Rosanna Arquette, Angelina Jolie, Emma de Caunes, Gwyneth Paltrow, Kate Beckinsale, Rose McGowan, Jessica Barth, Lysette Anthony, Ashley Judd, Cara Delevingne, Amber Anderson, Dawn Dunning, Florence Darel, Liza Campbell, Mira Sorvino, Mimi Haleyi, Zoë Brock, Alice Evans, Heather Graham, Judith Godrèche, Lauren Young, Marisa Coughlan in Paz de la Huerta doživljale ob Weinsteinu, je Stormy Daniels doživljala ob Trumpu. Gibanje #MeToo bi ji povedalo, da ni bilo v tem nič konsenzualnega – in da je bila zlorabljena.

Weinstein in Trump sta s svojim početjem povzročila popolni vihar, ki je sprožil in prižgal gibanje #MeToo. Weinstein gnije v ječi, Trump, ki je Stormy Daniels razglasil za »konjski fris« (medtem ko ji je v postelji – med šeškanjem – rekel, da ga spominja na njegovo hčerko, ker je »pametna in svetlolasa in lepa«), pa bo morda ponovno ameriški predsednik.

Geli Raubal

Ja, Salon Kitty je bil ustvarjen za Trumpa. A ironija je v tem, da sploh ne bi mogli reči, da bi ga tam zasačili. Ne, kje neki, Trump ne bi ničesar skrival, temveč bi vse zbrbljal – na odprti sceni. S tem bi se hvalil – pod žarometi.

Trump je posvojil Hitlerjevo politiko »velike laži«: ves čas tako bombastično laže, da njegovi privrženci mislijo, da govori resnico, samo resnico in nič drugega kot resnico.

Trump torej serijsko in sistematično laže, kaže avtokratske ambicije, obsodili so ga zaradi spolnega nasilja, sodijo mu zaradi kršitve zakonodaje o financiranju predvolilnih kampanj, kmalu mu bodo sodili tudi zato, ker je spodbujal puč, s katerim naj bi ostal na oblasti, ker je politično vodstvo Georgie prepričeval, naj ponaredi volilni izid, in ker je pred odhodom iz Bele hiše ukradel številne tajne dokumente, s katerimi naj bi skušal kdaj kasneje trgovati, a kljub vsemu temu ostaja v igri. Ne le da še vedno ni politično oplel, ampak je še vedno glavni kandidat za Belo hišo. Kako je to mogoče? Ljudje vidijo, kaj počne, pa ga kljub temu podpirajo?! To je noro, pravijo – nepojmljivo! To je brez precedensa! To je nekaj novega!

Nehajte – to sploh ni tako nepojmljivo, kot se zdi. To ni nič novega. Obstaja zelo pomenljiv precedens: Hitler. Mar niso vsi vedeli, da je bil povsem obseden s svojo nečakinjo Geli Raubal? Mar niso vsi vedeli, da je imel do nje povsem sprevržen in »nenaraven« odnos? Mar niso vsi vedeli, da se je – kot pravijo avtorji knjige Salon Kitty – »v njeni družbi obnašal kot zaljubljen pubertetnik, celo potrpežljivo je capljal za njo med nakupovanjem in čakal, medtem ko je ona preizkušala neskončne množice klobukov in oblek«? Mar ni bil »njun odnos predmet škandalov in govoric«? Mar niso »nenaklonjeno komentirali starostne razlike s pridihom incesta, skupaj s temnejšimi zgodbami o nenaravni ljubezni in perverznosti«? Mar niso vsi govorili o tem, da je Hitlerja spolno potešilo le to, če je Geli urinirala nanj? Mar ni imel o njej mazohističnih in koprofilnih fantazij? In mar ni leta 1931 naredila samomora – v njegovem stanovanju in z njegovo pištolo? In seveda – mar niso govorili, »da jo je Hitler bodisi sam umoril v blaznem navalu ljubosumja bodisi jo je dal ubiti«? Tudi druge Hitlerjeve ljubice – od Mimi Reiter in Eve Braun do igralke Renate Müller – so poskušale narediti samomor (Renate Müller je uspel). In vendar so množično hodili na njegove shode. In vendar so množično navijali zanj. In vendar so ga množično volili.

Tam v tridesetih letih, po nečakinjinem samomoru, so videli, da ima avtokratske, diktatorske ambicije. Videli so, kako brutalno obračunava s političnimi nasprotniki, videli so, kako jih množično zapira in internira, videli so, kako jih na odprti sceni množično pobija (leta 1934, v »noči dolgih nožev«, je dal pobiti celotno vodstvo rjavosrajčnikov, alias Sturmabteilunga, paravojaškega krila nacistične stranke). Videli so, kako terorizira Jude (leta 1938, v »kristalni noči«, so nacisti pobili 91 Judov, požgali 267 sinagog, izropali 7500 trgovin in podjetij ter uničili 177 zasebnih domov, 30 tisoč Judov pa poslali v koncentracijska taborišča). Videli so, kakšen patološki narcis je (vsi pripadniki nemških oboroženih sil so morali priseči zvestobo njemu osebno). Videli so represivno-totalitarni stroj (z gestapom in ovaduškim »bloklajterskim« sistemom vred), ki ga je ustvarjal. Videli so, kako je v »anšlusirani« Avstriji 25 tisoč nasprotnikov nacizma poslal v koncentracijska taborišča. Videli so, kako kuži in zastruplja nacijo. Videli so, da je manijak, pozer, sociopat, lažnivec, egoist, grandoman, mitoman, maščevalni blefer, destruktivni manipulator in oportunist. Videli so, kako dela Nemčijo »spet veliko«. In vendar so ga ljudje ljubili in goreče podpirali. In vendar so množično hodili na njegove shode. In vendar so množično navijali zanj. In vendar se mu niso odpovedali.

Trump-Hitler

Zakaj se ljudstvo ne odpove skrajnodesničarskemu populistu? Zakaj ju je treba ločiti na silo? Zakaj so populisti magnetni? V čem je trik njihove »karizme«? Zakaj so tako »hipnotični«? Iz preprostega razloga: ker so pripravljeni sprejeti najnižji skupni imenovalec. Ker so voljni na ves glas, brez omahovanja, brez zadržkov in z vsem srcem afirmirati vse najostudnejše predsodke, stereotipe in teorije zarote. Ker imajo »jajca«. Jasno, »jajca« so le sinonim za to sprejemanje najnižjega skupnega imenovalca, za to glorificiranje vseh najostudnejših predsodkov, stereotipov in teorij zarote. V vsaki družbi je prostor za populista z »jajci« – za nekoga, ki jo polarizira in ki to polarizacijo spretno izkorišča, ki obljublja, da bo naredil red, da bo obračunal z vsemi tistimi zajedavci, ki so nacijo ponižali in okradli, da bo deželo naredil spet veliko in da bo ženske – magari s prepovedjo splava – postavil tja, kamor sodijo.

V Ameriki lepo vidimo, kako nas populisti z »jajci« vedno znova vrnejo k Hitlerju. Ali bolje rečeno: populisti z »jajci« vedno sprejmejo Hitlerjeve atribute. Hitler je bil pučist – leta 1923 je skušal na oblast priti s »pivniškim pučem«. Tudi Trump je pučist – 6. januarja 2021 je skušal na oblasti ostati z napadom na Kapitol. Zaradi tega mu bodo sodili – Hitlerja so zaradi poskusa državnega udara zaprli. Trump je – povsem v Hitlerjevem slogu – napovedal, da bo vse svoje somišljenike, vse tiste, ki so sodelovali pri napadu na Kapitol in ki so jih potem zaprli (in ki so hoteli pobiti vse Trumpove politične nasprotnike), takoj po ponovni izvolitvi pomilostil in osvobodil.

Hitler je politiko spremenil v maščevanje – Trump tudi. Svojim političnim nasprotnikom nenehno grozi z maščevanjem (»Cvrli se bodo v peklu«), ob ponovni izvolitvi namerava FBI in pravosodno ministrstvo preleviti v orožje za obračun z opozicijo, svojim privržencem pa je obljubil: »Jaz sem vaše maščevanje!« Hitler se je povezoval z avtokrati in diktatorji – Trump tudi. Kim Džong Un, Vladimir Putin in Viktor Orbán so njegovi ljubljenci. Hitler je bil diktator – Trump ima prav tako diktatorske ambicije. Število mandatov bi podaljšal v nedogled. Nedavno je rekel, da bi bil rad diktator vsaj za en dan – in dodal, da je ljudem všeč, ko zveni kot diktator. Če bi ga Američani novembra ponovno izvolili, bi imel to za dokaz, da mu dajejo brezmejno, diktatorsko oblast.

Trump je svoje politične nasprotnike razglasil za »golazen« – tako kot Hitler. Hitler je rekel, da Judje zastrupljajo nemško kri – Trump je rekel, da migranti »zastrupljajo kri naše dežele«. Ob ponovni izvolitvi bo deportiral na milijone ljudi, »nezakonitih« priseljencev, je rekel – in verjetno pomežiknil Hitlerju.

Trump in trumpovski senatorji so v slogu Hitlerjevih rjavosrajčnikov pozvali k brutalnemu obračunu s študenti, ki so – v znak protesta proti izraelskemu genocidu nad Palestinci – zasedli ameriške univerze. Pošljite nacionalno gardo! Pošljite vojsko! Za Toma Cottona, trumpovskega senatorja iz Arkansasa, itak pravijo to, kar bi lahko rekli za vsakega Hitlerjevega jurišnika: »Ni še videl levičarskega protesta, ki ga ne bi hotel na silo zatreti.« Hitler, ki tako kot Trump ni bil deležen očetovske ljubezni in ki je Nemčijo in sebe prikazoval kot žrtev (Trump kot žrtev prikazuje Ameriko in sebe), je imel gangstersko mentaliteto – kot Trump, ki pri svojih dejanjih ne misli na zakon, temveč le na svoj interes. Bill Barr, Trumpov pravosodni minister, je v intervjuju za CNN pripovedoval, da se je Trumpu pogosto »zmešalo«, da je pogosto »izgubil potrpljenje«, da je »maničen in nerazumen«, da je bilo njegovo obnašanje »eratično« in da je zelo rad govoril o ljudeh, ki bi jih bilo treba likvidirati. Mar niso natanko tako opisovali Hitlerja?

Zakaj se ljudstvo ne odpove skrajnodesničarskemu populistu? Zakaj so populisti magnetni? Iz preprostega razloga: ker so pripravljeni sprejeti najnižji skupni imenovalec.

Hitler je v Mein Kampfu slavil »veliko laž« (große Lüge), kar pomeni: treba je tako lagati, da bodo vsi rekli – to je gotovo res! Zakaj bi kdo tako očitno lagal? Trump je posvojil Hitlerjevo politiko »velike laži«: ves čas tako bombastično in tako očitno laže, da njegovi privrženci mislijo, da govori resnico, samo resnico in nič drugega kot resnico.

Ne, če bi Trump naročil likvidacijo kakega svojega političnega nasprotnika, se mu njegovi volivci – od 40 do 49 odstotkov elektorata – ne bi odpovedali. Z njim stojijo – brez njega padejo. Z njim so vse – brez njega so nič. Vedno – tudi ko ga obsodijo zaradi spolnega nadlegovanja, tudi ko ljudje množično umirajo zaradi njegovega kretenskega odziva na covid, tudi ko krši vse pravne, moralne in civilizacijske standarde – mu stojijo ob strani. In on njim stoji ob strani – na živce mu gredo iste stvari kot njim (v liberalcih vidijo »golazen«, v demokraciji prevaro, hočejo maščevanje ipd.). »Če bi se obrnili proti njemu, bi se obrnili proti sebi,« pravi Peter Wehner (Atlantic). »Ne sebi ne drugim ne bodo priznali razsežnosti Trumpove degeneriranosti. Če bi to storili, bi se samoobtožili, kar bi povzročilo strašansko kognitivno disonanco.« Z njim bodo šli do konca. Zanj se bodo borili do smrti – kot se je nemški Volk do smrti boril za Hitlerja. Bližje ko bodo volitve, bolj mu bodo zighajlali. Prav res: tudi če bi na Peti aveniji sredi belega dne ustrelil človeka, ne bi izgubil niti enega volivca!

Hitler je prihajal, valil se je, vsi so se mu vdajali, niso ga mogli ustaviti – bil je neizbežen. In tudi Trump je neizbežen – prihaja, vali se, vsi se mu vdajajo, ne morejo ga ustaviti. Fašizem vedno pride na pravi naslov.