31. 5. 2024 | Mladina 22 | Družba
Utrip laži
Prešernova nagrajenka Svetlana Makarovič se mora zaradi pesmi zagovarjati pred sodiščem
Svetlana Makarkovič z odvetnikom pred sodiščem. Nosila je rdečo zvezdo in palestinsko zastavo.
© Borut Krajnc
Obravnava tožbe hišnega novinarja SDS na javni RTV Jožeta Možine zoper družbenopolitično angažirano pesnico in Prešernovo nagrajenko Svetlano Makarovič je bila v ponedeljek, 20. maja, iz formalnih razlogov na strani tožnika prestavljena. Je pa tožena pesnica zavrnila možnost poravnave ali opravičila in izrazila zadovoljstvo, da bo lahko spregovorila pred sodiščem.
Za kaj gre? Pisalo se je leto 2021, pravzaprav že leto 2022, na oblasti je bila vlada Janeza Janše, ki je na javni RTV izvajala še eno izmed medijskih »uravnotežitev«, pravzaprav politični prevzem osrednjega javnega medija. Na ulicah prestolnice so že skoraj dve leti potekali petkovi kolesarski protivladni protesti, na katerih je včasih nastopala tudi Svetlana Makarovič. Tam je prebirala svoje aktualne satirične, zbadljive pesmi o teh in onih politikih, o teh in onih javnih osebah, ki si po njenem mnenju zaslužijo satirične bodice. Tako je pesnila o ministru za obrambo Mateju Toninu, o kardinalu Francu Rodetu, o gospodarju muh Janezu Janši. In o Jožetu Možini.
Ta se je zaradi njemu namenjene pesmice odločil zoper pesnico vložiti tožbo, s katero zahteva opravičilo, objavo sodbe in odškodnino v skupni vrednosti 7000 evrov. Gre za pesem Utrip laži, s katero se je Svetlana Makarovič odzvala na redno tedensko oddajo na TV Slovenija, imenovano Utrip, v kateri je Možina enostransko prikazal dogajanje v Dražgošah in razburil velik del Slovenije. Zdaj zatrjuje, da je zaradi pesmi doživljal »psihično trpljenje«, saj ga je »prizadela označitev za poklicnega lažnivca, hlapca vlade, zmeneta, izdajalca, poceni nastopača, obrekljivca …«
Možine na prvi narok ni bilo, se je pa potem odzval za Nova24TV, strankarsko medijsko hišo SDS, in dejal, da »če smo še pravna država, Svetlana Makarovič ob tako grobem hujskaškem javnem izbruhu sovražnega govora proti novinarju javne televizije nima možnosti, da bi se izmazala brez kazni«. Če se to ne bi zgodilo, pa je vnaprej našel razlog v »krivosodju«, ki naj bi bilo talec »tranzicijske levice«: »Ker pa gre seveda za ikono levičarskih skrajnežev, je vprašanje, ali bo sodišče razsodilo pravično.«
Dobršen del pravne bitke se bo gotovo bil pri vprašanju, kdo je tisti, ki je izrekel ostre besede in kaj pomenijo ter o kom so bile izgovorjene in kaj pomeni on. V odgovoru Svetlane Makarovič na tožbo med drugim piše, da »tožnik ni ’običajen’ novinar, pač pa je predvsem politični delavec. Je človek, ki ga je na funkcijo postavila politika, tej politiki se priklanja, jo izvaja in jo reklamira. Gre očitno za desničarsko, večkrat tudi skrajno politiko, ki očitno korenini v domobranstvu, torej v javni prisegi okupatorju (Hitlerju), ki je bil v drugi svetovni vojni poražen. Na slovenskem ozemlju ga je premagala partizanska vojska ob pomembnem sodelovanju zahodnih zaveznikov (pomembna vloga ZDA) in Sovjetske zveze. Kar drugi tožnik počne, ni nič drugega kot pristransko ’zgodovinopisje’, poskus revidiranja zgodovine oziroma zgodovinskih dejstev. Kot že rečeno, sta najpomembnejša: sodelovanje domačih izdajalcev z okupatorjem in zmaga domačih in tujih borcev za svobodo proti okupatorju in njegovim domačim pomagačem.« Glede na navedeno (glede na osebne okoliščine drugega tožnika), še piše v odgovoru na tožbo, Možini »ni mogoče nuditi visokega pravnega varstva, ki ga v drugih primerih upravičeno pričakujejo neodvisni novinarji kot t. i. ’watch-dogi’ demokratičnega sistema«. V odgovoru na tožbo je navedena še mednarodna sodna praksa, po kateri so opravičljive ostre besede znotraj javne razprave o pomembnem javnem vprašanju, kar vprašanje fašizma in nacizma vsekakor je.
Pravzaprav je Svetlano Makarovič poleg Možine tožil tudi kar javni zavod RTV Slovenija, ki očitno od tožbe ni odstopil niti po odhodu vodstva zavoda, ki ga je nastavila SDS in je tožbo vložilo. Položaj je absurden. Nastopi Svetlane Makarovič iz tistega časa, tudi pesem Utrip laži, so sestavni del boja civilne družbe za demokratične institucije in tudi za neodvisnost osrednjega javnega medija, boja, ki je ne nazadnje omogočil vsaj delno ureditev razmer na RTV Slovenija.
Sodni proces se bo nadaljeval septembra.
Utrip laži
Kdo poklicni je lažnivec,
kdo potvarja zgodovino,
kdo ponižni hlapec vlade,
o, poznamo ga, Možino!
To zmenè, nikoli sito,
žre, se baše in kozla,
itak drugega ne zna.
Izkozlal je Pričevalce,
stopil je med izdajalce.
Koncentracija sovraštva,
kombinacija laži in poceni nastopaštva,
obrekljivec brez časti,
pljuval bi po partizanstvu
in se klanjal domobranstvu,
rdeče zvezde se boji!
Partizanstvo je vrednota,
domobranstvo pa sramota,
Dražgoše okrvavljene
kraj so častnega spomina,
smrt fašizmu, smrt janšizmu!
Jezik za zobe, Možina!
(Kotik)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.