Brezplačni menstrualni pripomočki!

Država je dovolj bogata, da ženskam nekatere izdelke omogoči brezplačno

V torek je bil svetovni dan menstrualne higiene in opozorila Svetovne zdravstvene organizacije in drugih so se nanašala predvsem na pomanjkljivosti na področju menstrualnega zdravja v revnejših delih sveta, nekoč smo jim rekli države v razvoju ali tretji svet. Slovenija sodi na bogati, privilegirani Zahod – med države torej, kjer bi si predstavljali, da menstrualna revščina ne more biti aktualno vprašanje. Med države, ki bi ženskam recimo z lahkoto omogočile v celoti brezplačen dostop do higienskih vložkov, tamponov in drugih menstrualnih higienskih pripomočkov. Ne gre za luksuzne izdelke, ampak so to nujni izdelki, ki jih ženske potrebujejo vsaj enkrat na mesec.

Pred več kot dvema letoma sta Zveza potrošnikov Slovenije in Inštitut 8. marec spodbudila k boju zoper menstrualno revščino in odločevalce pozvala, naj v Sloveniji dodatno znižajo DDV na menstrualne pripomočke in naj bodo ti tudi brezplačno na voljo v zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah. Iz popisa cen, ki so ga tedaj opravili pri zvezi potrošnikov, izhaja, da znižanje DDV za menstrualne pripomočke z rednih 22 odstotkov na 9,5 odstotka, ki je bilo sprejeto leta 2021, ni imelo bistvenega vpliva na cene.

Z menstruacijo kot vprašanjem revščine, zdravja in človekovih pravic, predvsem  s stanjem na terenu, so se odtlej poglobljeno ukvarjali v uradu varuha človekovih pravic Petra Svetine. Ugotavljajo, da se je vlada že pred leti zavezala, da bo področje uredila »na način, ki bo enakopravno obravnaval vse, ki si menstrualnih higienskih pripomočkov ne morejo privoščiti, ne glede na to, ali so udeleženi v vzgojno-izobraževalnem sistemu ali ne«. Vlada se je zavezala, da bo proučila možnost financiranja nakupa higienskih pripomočkov in preverila, ali pri socialnih partnerjih obstaja soglasje za ugodnejše urejanje bolniške odsotnosti iz naslova ponavljajoče se boleče menstruacije. »Za zdaj vladi nobene od teh zavez še ni uspelo uresničiti,« pojasnjujejo v uradu varuha.

Pridružujejo se pozivu Svetovne zdravstvene organizacije, naj se menstruacija prepozna kot vprašanje zdravja s fizičnimi, psihološkimi in socialnimi razsežnostmi. Dodajajo še, da so posledice pomanjkanja ginekologov, ki ga občutimo v Sloveniji, »za zdravje žensk lahko celo usodne. Finančno preskrbljeni pri tem nimajo težav, resne težave imajo lahko revni, pa tudi drugi – tisti, ki živijo v oddaljenih krajih, ali druge marginalne skupine. Revščina lahko nesporno škodljivo vpliva tudi na zdravje, npr. daljši čas uporabe menstrualnih pripomočkov, kot je priporočeno, neustrezne ali alternativne oblike lahko povzročijo okužbe in druge zdravstvene težave.«

V tujini že obstajajo številni primeri dobre prakse, na primer v Veliki Britaniji, kjer so uvedli shemo zagotavljanja menstrualnih pripomočkov za šole in fakultete. Škotska pa je leta 2021 postala prva »država« na svetu, v kateri so soglasno potrdili zakonodajo, ki določa, da so ženski higienski izdelki, tamponi in higienski vložki, brezplačno na voljo »vsem, ki jih potrebujejo«. Podobne dobre prakse najdemo tudi drugod po svetu. Zakaj Slovenije ni med temi državami?