Ona / Spor med OpenAI in Scarlett Johansson

Umetna inteligenca je že zmožna sila prepričljivo posnemati glasove konkretnih oseb, seveda tudi političnih veljakov

Pred dobrim desetletjem je Spike Jonze posnel oskarjevski hit Ona, distopično znanstvenofantastično dramo, v kateri se osamljeni protagonist zaljubi v klepetalnega robota, ki ga poganja sistem umetne inteligence. Tej digitalni asistentki (torej protagonistovi virtualni romantični partnerici) je takoj prepoznavni raskavi glas posodila Scarlett Johansson. Čeprav smo takrat, leta 2013, že poznali primitivne različice digitalnih asistentov, kot je Applova Siri, so bili napredni klepetalni roboti, ki z uporabnikom navidezno čustveno kramljajo s sintetičnim, a realističnim glasom, še stvar znanstvenofantastičnih predstav. Danes je to – zaradi podjetij, kot je OpenAI – že resničnost.

Pred kratkim je OpenAI, stvarnik jezikovnega modela ChatGPT, predstavil nov veliki jezikovni model, še naprednejši sistem generativne umetne inteligence, imenovan GPT-4o, ključen del predstavitve pa je bilo bahanje z novim digitalnim asistentom, ki lahko med drugim navidezno čustvuje, poje, sproti prevaja (obvlada več kot 50 jezikov), pripoveduje šale in tako naprej. Program lahko z uporabnikom kramlja s petimi različnimi glasovi, med katerimi je tudi glas asistentke, imenovane Sky, ki zveni sila podobno govoru Scarlett Johansson. To dejstvo je dvignilo ogromno prahu, saj igralka ni privolila v uporabo svojega glasu, čeprav jo je Sam Altman, direktor podjetja OpenAI, vztrajno snubil. »Sem pretresena, jezna in začudena, da je gospod Altman uporabil glas, ki zveni tako srhljivo podobno mojemu, da razlike niso opazili niti mediji niti moji najbližji prijatelji,« je Scarlett Johansson zapisala v ogorčeni izjavi za javnost in podjetju OpenAI zagrozila s tožbo.

Čeprav OpenAI pri urjenju novega modela v resnici ni uporabil njenega glasu, kar je tudi dokazal, je Sky zaradi medijskega pogroma vseeno umaknil iz ponudbe različnih glasov spornega virtualnega asistenta, zato igralka podjetja ne bo tožila. Spor se je torej hitro rešil, a vse skupaj je opozorilo, da je umetna inteligenca že zmožna sila prepričljivo posnemati glasove konkretnih oseb, seveda tudi političnih veljakov. To se je v zadnjem letu že večkrat izkazalo kot učinkovito orodje za širjenje dezinformacij in politične propagande, denimo takrat, ko je sintetični glas ameriškega predsednika telefoniral morebitnim volivcem in jih prepričeval, naj se ne udeležijo lokalnih volitev.

gGG7dpHVkrA

CzYhf6N6Vt8