Vrača se Farage

Minuli konec tedna se je na ulice Londona zgrnilo na tisoče protestnikov pod vodstvom Tommyja Robinsona, skrajnega desničarja, samooklicanega zagovornika svobode govora, nogometnega huligana in ustanovitelja Angleške obrambne lige (EDL), katere poslanstvo je »postaviti se po robu islamizaciji Britanije« in je v preteklosti z zborovanji namensko strašila lokalne pripadnike azijske in muslimanske skupnosti. Protest je imel protimigrantsko sporočilo. »To je London, ne Londonistan,« je pisalo na transparentu, ki ga je na čelu shoda nosil Robinson.

Britance pa je presenetila tudi novica, da naj bi na naslednjih splošnih volitvah prihodnji mesec spet, še osmič – doslej je neuspešno kandidiral že sedemkrat – kandidiral Nigel Farage. Dolgoletni evropski poslanec, sedež v evropskem parlamentu je zasedal od leta 1999 do 2020, nekdanji predsednik evroskeptične stranke UKIP, zdaj predsednik stranke Reform UK, goreč podpornik Donalda Trumpa in človek, ki si, skupaj z Borisom Johnsonom, lasti zasluge, da je Velika Britanija pred štirimi leti zapustila Evropsko unijo.

Farage je bil med glavnimi, ki so pred referendumom o izstopu svarili pred vpadi migrantov (za strašenje Britancev je uporabljal celo fotografije migrantov, ki prečkajo slovensko mejo), tudi tistih iz Vzhodne Evrope, ki naj bi domnevno pomenili preveliko breme za javne storitve in kradli Britancem službe. Med drugim je med kampanjo za brexit lažno zatrjeval, da naj bi bili približno 70 odstotkov zakonov sprejeli na račun članstva v Evropski uniji – in da zato niso dovolj suvereni –, članstvo v njej pa državo stane 350 milijonov funtov na teden, ki bi jih lahko namenili za financiranje zdravstvenega sistema NHS.

Na protimigrantsko retoriko še vedno prisega. Nedavno je recimo z besedami, da je v Veliki Britaniji »vse več mladih, ki ne priznavajo britanskih vrednot«, s čimer je imel v mislih mlade muslimane, »pravzaprav sovražijo večino tega, kar zagovarjamo«, je še dodal.

Stranka Reform UK se po zadnjih javnomnenjskih raziskavah po priljubljenosti uvršča na tretje mesto, precej za konservativci in laburisti. Pa vendar je konservativce v vladi, ki imajo vse manjšo podporo, lahko strah, da bo precej volivcev prestopilo k bolj skrajni, populistični in protimigrantski možnosti, ki jo bo na volitvah zastopal Farage.