Neustavno tajno sledenje

Črtan zakonski člen, ki je Finančni upravi RS omogočal tajno sledenje

Ustavne sodnice in sodniki so soglasno razveljavili zakonski člen, s katerim je vlada Finančni upravi Republike Slovenije podelila pristojnost, da inšpektorji sami po lastnem premisleku s tehničnimi sredstvi izvajajo tajno slednje vozilom, ki prevažajo tovor. Iz soglasnosti odločitve izhaja, da je bila odločitev sodnikov lahka, tajno sledenje pa so razveljavili že z vidika nejasnosti, saj je jasnost eden od najosnovnejših pogojev vsakega predpisa – še posebej, če gre za predpis, ki odločno posega v človekove pravice.

Januarja lani je koalicija v državnem zboru na predlog vlade Roberta Goloba potrdila spremembo zakona o finančni upravi in vanj vstavila dodatni člen 18 a, ki je določil, da sme uradna oseba pri opravljanju finančne preiskave uporabljati »sledilne naprave, ki uporabljajo globalni sistem pozicioniranja za ugotavljanje položaja in gibanja blaga,« na način, da na »prevozno ali prenosno sredstvo« namesti sledilno napravo.

Čeprav gre za ukrep, ki se zdi že na prvi pogled mogoč le po pridobitvi sodne odredbe, je koalicija pri njem vztrajala. Zdaj je bil po sklepu ustavnega sodišča iz zakona črtan, ker ni prestal niti prvega preskusa ustavnosti, in sicer »jasnosti in pomenske določljivosti« zakonske ureditve. Določba poleg tega ni izpolnjevala niti tako osnovnih zahtev, kot so, kdaj, v katerih primerih, pod katerimi pogoji, za katero obdobje in kdo vse lahko tajno sledenje izvaja. Tega ustavno sodišče sploh ni več presojalo.

Na finančni upravi, kjer so zakonodajo predlagali, in na ministrstvu za finance, kjer so jo potem pripravili, zdaj pravijo, da bodo odločbo spoštovali in da že zadnje leto in pol, odkar je ustavno sodišče ta del zakona zadržalo, ukrepa niso izvajali. Nič več pa ne govorijo o tem, da tajno sledenje izvajajo na druge načine, kar se jim je zareklo ob vložitvi zahteve za ustavno presojo. Tedaj je celo minister za finance Klemen Boštjančič v medijih pojasnjeval, da gre v bistvu zgolj za uzakonitev drugačnega, tehnološkega izvajanja tajnega sledenja, ki ga je finančna uprava izvajala že doslej, le da na fizičen način, s sledenjem v avtomobilu ali kako drugače. Finančna uprava namreč tudi za to početje nima podlage v zakonodaji in bi to lahko – kot velja za policijo – počela le pod določenimi pogoji, vsekakor bi to moralo biti primerno zakonsko urejeno in seveda bi vsakič sproti morala biti izdana sodna odredba.

Pobudo za presojo ustavnosti je vložil varuh človekovih pravic Peter Svetina, čeprav je bil sicer v šestletnem mandatu, ki se izteče čez pol leta, zelo zadržan pri udejanjanju pravice zahtevati ustavno presojo. Pravzaprav ob bližajočem se zaključku mandata Svetina slavi šele prvi uspeh na ustavnem sodišču. Odločitev je pospremil z besedami, da »ta odločba ustavnega sodišča pomembno prispeva k razumevanju pomena jasnosti in določnosti zakonske ureditve, s katero se urejajo posegi v človekove pravice,« in da od odločevalcev in pripravljavcev zakonodaje pričakuje, »da bodo te standarde v prihodnje upoštevali pri svojem delu«.