Kdo je bolj krut

Kot je pred volitvami običajno, konservativne stranke okrepijo protitujski jezik. Soočeni z besedami predstavnikov SDS – recimo bodočega evropskega poslanca Branka Grimsa, da je SDS v stališčih do migracij »najbolj desna stranka v trenutni politični ponudbi« – so v NSi začeli ponavljati, da podpirajo »avstralski model urejanja migracij«, kot je v spletnem pogovoru na RTV Slovenija dejal njihov predsednik in novoizvoljeni evropski poslanec Matej Tonin. »To pomeni, da je vstop v EU mogoč samo legalno,« je nadaljeval in dodal, da »gre za model demokratične države, ki stavi na vladavino prava.«

Najprej, ideja Tonina in njegove NSi ni nova. »Avstralski model« je bil pogosto omenjen že od začetka begunske krize v letih 2014 in 2015, in sicer kot prispodoba za najmanj human način »reševanja« tega vprašanja. Leta 2016 je tako tedanji avstrijski premier Sebastian Kurz, ki se danes pred sodiščem zagovarja v vedno večjem številu korupcijskih škandalov, predlagal, da EU sledi »avstralskemu načinu«, s katerim bi migrante odvrnila, da se podajo na pot v Evropo. Pravzaprav na avstralskem modelu upravljanja migracij temelji izraz »trdnjava Evropa«, ki seveda sporoča, da je vstop v Evropo za nezaželene tujce nemogoč. Ta model upravljanja migracij omenjajo zlasti na podlagi navidezno podobnih geografskih razmer, kot so avstralske, in sicer glede Sredozemske begunske poti, ki predvideva prečkanje morja iz Afrike v Evropo. Zakaj?

Avstralska migracijska politika temelji na eksternalizaciji migracij, tj. zapiranju prosilcev za azil na lastne otoke in otoke bližnjih držav. Prav to ima v mislih Tonin, ko govori o edinole legalnem vstopu v EU. Skladno z avstralskim modelom bi se tujci zadrževali izključno zunaj ozemlja EU, v tretjih državah, najbolje že kar v Afriki. Večinoma EU zadnje desetletje to tudi počne, ko plačuje stomilijonske in celo milijardne zneske severnoafriškim državam ter Turčiji v zameno za zadrževanje beguncev. Poleg zadrževanja ljudi na otokih avstralski model jasno predvideva odvzem svobode gibanja in časovno neomejeno pridržanje, deportacije ter dosmrtno prepoved vstopa v državo za vse, ki bi na ozemlje Avstralije stopili »ilegalno«.

Posledica takšnega načina upravljanja migracij so hude kršitve vseh mogočih pravic, mučenje, samopoškodovanja, samomori in visoka stopnja umrljivosti v centrih za pridržanje. Avstralsko vrhovno sodišče je leta 2004 podprlo oblasti in presodilo, da je pridržanje tujcev za nedoločen čas skladno z ustavo. Dvajset let pozneje (novembra lani) pa so – soočeni s posledicami tega načina upravljanja migracij – vrhovni sodniki spremenili stališče. Razsodili so, da je zadrževanje ljudi za nedoločen čas nezakonito in protiustavno, kadar je jasno, da je deportacija neizvedljiva. To pa na splošno velja v vseh primerih, ko gre za države, v katere vračanje ni mogoče, saj niso varne.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>