Komunistične metode

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, je ta teden končno zaslišala nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja. Pod njegovim vodstvom je urad leta 2021 na podlagi anonimnih prijav začel s pregledovanjem množice precej zasebnih podatkov, ki so razvidni iz bančnih računov. Podatke je Žugelj od bank zahteval celo na USB ključkih in ne po zavarovani povezavi. Na uradu, kjer so za ta namen zaposlili večinoma neizkušen novi kader, člane SDS, so oblikovali celo posebno skupino, ki se je s tem ukvarjala.

Žugelj, ki zdaj živi v Beogradu, svojih ravnanj na večurnem zaslišanju ni znal pojasniti. Razkril je sicer, da je tudi sam član SDS, a na splošno je bil aroganten ali pa je odgovarjal s protivprašanji. Podobno prazni, sprenevedavi in brez odgovorov so bili tudi odzivi ostalih zdaj že bivših zaposlenih iz posebne skupine. Na ta način pa so seveda dokazali prav to, zaradi česar je bila preiskovalna komisija ustanovljena – njen predsednik Aleš Rezar (Svoboda) meni, da je v času tretje vlade Janeza Janše tedanji politični vrh usmerjal delo urada. Zato nameravajo zaslišati še tedanjega državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča, tedanjega notranjega ministra Aleša Hojsa in nekdanjega vodjo finančne uprave Ivana Simiča, pa tudi tedanjega premierja Janšo.

Janša ima za seboj že dolgo zgodovino specialnega delovanja proti političnim nasprotnikom. Lahko bi začeli že z Depalo vasjo, kjer je še kot obrambni minister zlorabil položaj z ustanovitvijo nekakšne tajne policije na ministrstvu, nadaljevali bi lahko s »Hobotnico«. V času, ko še ni bilo interneta, so po Sloveniji krožile velike zbirke osebnih podatkov ljudi iz nekakšnega »mafijskega omrežja«, ki naj bi vladalo Sloveniji. Odmevna je bila tudi tako imenovana afera Sova z začetka njegove prve vlade. Po »vladnem vdoru« v Sovo so se v javnosti začeli pojavljati obveščevalni podatki, obremenjujoči za tedanjo opozicijo; spomnimo se objavljenih prisluhov pogovora bivšega premierja Antona Ropa o Piranskem zalivu.

A posebna Žugljeva akcija je vendarle nekaj izjemnega. Ni presenečenje, da so v skupini recimo vohljali za podatki novinarjev Necenzurirano, ki so bili kritični do Janše, še manj da so v zameno za podatke, zbrane v Sloveniji, pri srbskem sestrskem uradu iskali obremenjujoče podatke proti Robertu Golobu oziroma poslovanju podjetja Gen-I v Srbiji. Res presežek zadnje specialne akcije SDS pa je, da so se spravili celo na Katoliško cerkev. Urad je namreč konec maja leta 2022, zgolj dva dni pred začetkom dela nove vlade, ki je Žuglja tudi razrešila, na podlagi anonimke zbiral podatke o bančnih transakcijah najvišjega predstavnika slovenske cerkve, novomeškega škofa in predsednika škofovske konference Andreja Sajeta.

Lahko si mislimo zakaj: Andrej Saje, ki je bil s podporo papeža imenovan na škofovsko mesto leta 2021, velja za predstavnika liberalne struje v slovenski cerkvi. Je veliko bolj načelen glede spolnih zlorab v cerkvi in glasno razmišlja o vprašanjih celibata, zagovarja tudi finančno transparentno delovanje cerkve, s tem pa gre v nos bolj skrajno desni klerikalni liniji. Žugljevi podrejeni so torej začeli preiskovati Sajeta, zbrali so vse njegove transakcije od leta 2003 naprej. Iz ta teden izrečenih besed članice komisije Vide Čadonič Špelič (NSi) smo lahko razbrali, da je bila podlaga za preiskavo sumljiva »mednarodna« transakcija, natančneje njegovo plačilo smučanja v Avstriji.

Saje je prejšnji mesec v sporočilu za javnost tudi zapisal, da je preiskava finančne uprave pokazala, da je pravilno prijavil dohodke, ki jih je leta 2022 prejemal za maševanje v Avstriji. A bog ve, kaj vse se skriva v njegovih plačilnih podatkih iz zadnjih 20 let in kdo vse jih ima. V času komunizma so bili duhovniki tarča tajne policije in tragikomično je, da se metode današnjih najbolj zagretih antikomunistov prav nič ne razlikujejo od bivše komunistične tradicije.