Strožji ukrepi zoper huligane

Kaj vse bo prinesla prenovljena navijaška zakonodaja? 

Konec meseca je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar s sodelavci na strokovnem posvetu nakazal, kakšne vse bodo spremembe zakonodaje, ki jih je minister napovedal konec februarja, ko je eden od navijačev na stadionu v Fazaneriji, na nogometni tekmi med Muro in Mariborom, na igrišče vrgel eksplozivno telo ter poškodoval sedem ljudi.

Novela zakona o nalogah in pooblastilih policije, s katero se bodo širile pristojnosti policije na področju nasilja na športnih prireditvah, je trenutno v notranjem in strokovnem usklajevanju in naj bi bila sprejeta še letos. Med predlaganimi novostmi naj bi bile bistvene tri. Prepoved udeležbe na športnih prireditvah naj bi se z dosedanjih dveh let podaljšala na kar deset, vsebovala pa naj bi tudi prepoved približevanja športnemu objektu v času tekem. Deset let se sicer zdi kar dolga doba; morda bi veljalo razmisliti o krajši in hkrati obveznosti javljanja na policijski postaji v času tekem.

Občutno naj bi se dvignila tudi kazen za kršenje tega ukrepa, in sicer s sedanjih od 300 do 800 evrov na od 800 do kar 5000 evrov. Kazen bo poleg fizičnega nasilja mogoče izreči tudi v primeru prekrškov s področja eksplozivov in pirotehničnih sredstev. Poleg tega pripravljajo spremembe zakona o varstvu javnega reda in miru, v katerem naj bi uvedli nov prekršek v zvezi z nasiljem in ogrožanjem varnosti na športnih prireditvah, z ministrstvom za pravosodje pa sodelujejo pri spremembah kazenske zakonodaje, ki se nanaša na huliganstvo na nogometnih tekmah.

Sočasno tečejo tudi pogovori na področju preventive: na notranjem ministrstvu so oblikovali priporočila športnim zvezam za večjo varnost na športnih prireditvah, vezana na odgovornost organizatorjev prireditev in izvajanje ukrepov v okviru varovanja športnih prireditev. To so na primer personalizacija vstopnic, zagotovitev ustreznega videonadzora, predhodni pregled športnega objekta in okolice, dosledno izvajanje spoštovanja prepovedi udeležbe in podobno.

S takšnimi in tudi nekaterimi bolj rigoroznimi ukrepi – recimo obveznostjo javljanja na policijski postaji – so se z nekoč porazno navijaško kulturo na stadionih dokaj uspešno spopadli na Otoku, predvsem v Angliji. Tam huliganstvo sicer ni izginilo ali povsem zamrlo, se je pa s stadionov premaknilo na manj obljudene, včasih celo vnaprej dogovorjene lokacije.

Na povsem novo raven pa navijaško kulturo povzdigujejo v Španiji, kjer je sodišče v ponedeljek na zaporno kazen v trajanju osem mesecev obsodilo tri navijače Valencie, ki so maja lani nogometašu madridskega Reala Viniciusu Juniorju vzklikali sovražna in rasistična gesla, posnemali gibe opic in podobno. V slovenskem nogometu je rasizem – kot tudi sicer v družbi – splošno razširjen in toleriran. Slovenski navijači lahko počno prav to, za kar gredo španski po novem v zapor, trenerji svojim igralcem lahko rečejo »črni idiot«, celo sodniki lahko nogometašem zabrusijo »črna žival« in podobno. Seveda to potem vsi »obsodijo« in označijo za »neprimerno«, kar pa je tudi vse.