iPhone v slovenščini 

Podjetje Jabolko, ki je v Slovenijo uvažalo Applove računalnike, je njihov operacijski sistem v gverilski akciji že davnega leta 1995 prevedlo v slovenski jezik. S tem je dokazalo, da za prevod lahko poskrbi že skupina zagnancev, kaj šele globalna korporacija, a Applu, ki ob računalnikih danes ponuja še telefone, tablice in pametne ure, se je to zdel popolnoma nepotreben strošek. V luči čim manjših izdatkov je za vse področje nekdanje Jugoslavije pred leti kot izbiro ponudil hrvaški jezik. Septembra letos – 29 let po gverilski akciji Jabolka – pa bomo vendarle dočakali zgodovinski mejnik: v najnovejši različici operacijskega sistema za telefone, pa tudi tablice in pametne ure iOs, iOs18, bo v nabor Applovih jezikov prvič vključena slovenščina. V beta različici iOs18 pa jo je mogoče izbrati že od tega tedna.

Apple novosti ni uvedel zaradi dobrote, ampak ga je k temu prisilila regulacija. Aprila lani posodobljeni zakon o javni rabi slovenščine je določil, da morajo »operacijski sistemi in grafični ter govorni uporabniški vmesniki imeti omogočeno izbiro slovenščine in možnost uporabe slovenskega črkopisa«. Postavil je tudi roke za implementacijo te določbe. Za govorne uporabniške vmesnike – mednje sodijo tudi tisti v avtomobilih – je predvidel 30-mesečni rok, za operacijske sisteme in grafične uporabniške vmesnike v elektronskih napravah pa 18-mesečnega. Slednji se izteče oktobra in Apple ga bo spoštoval.

Gre za velik dosežek ministrstva za kulturo, ki se je pod ministrico Asto Vrečko pravzaprav prvič doslej zares lotilo pritiska na tehnološke multinacionalke. Kot nam je marca lani povedal ministričin svetovalec za medije Lenart Kučić, se je sam kot nekdanji novinar, ki je pisal o tehnoloških podjetjih, zavedal, da »korporacije boli in skrbi ena sama samcata stvar, to je regulacija«, vedel pa je tudi, da je ključno priti do pravih sogovornikov v Applu, »do timov, ki se ukvarjajo z javnimi oziroma vladnimi politikami«. Hitro se je izkazalo, da je načrt pravi, in pri njem so vztrajali, čeprav so ob spreminjanju zakona doma doživeli tudi kritike.

Boj s korporacijami s tem še zdaleč ni končan; med drugim čakamo, kdaj bo v slovenščini spregovorila Applova Siri, boj za slovenske podnapise na Netflixu in drugih ponudnikih pretočnih televizijskih vsebin pa terja tudi odločen skupen pritisk na ravni EU.