Spremembe na Jankovićev mlin?

Mestna občina Ljubljana je konec lanskega leta napovedala, da bo vseh 23 vrtcev na občinskem ozemlju do leta 2025 združila v en sam megavrtec, ki bi ga na 110 lokacijah obiskovalo skoraj 13 tisoč otrok (za primerjavo: največji srednješolski center ima štirikrat manj dijakov) in v katerem bi bilo 2500 zaposlenih.

Sledil je odločen upor akademske stroke in strokovnih združenj s področja predšolske vzgoje. Že res, da je bila občina uspešna pri združitvi knjižnic ali pa muzeja in galerij v en zavod, a predlog o megavrtcu je bil, kot opozarja stroka, zastavljen izrazito v nasprotju z decentralizacijskim duhom, ki mu dajejo prednost v tujini, ter škodljiv za zaposlene, otroke in starše: otroke v najobčutljivejšem obdobju naj bi obravnaval kot blago, z oženjem avtonomije ravnateljev ter enim samim svetom vrtca in svetom staršev namesto sedanjih 23 pa naj bi prinesel več avtoritarnosti in tveganja za koruptivno ravnanje.

Kot je februarja povedal glavni tajnik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj, mu je ljubljanski župan Zoran Janković takrat v pogovoru sicer napovedal morebitni korak nazaj – da bi nekatere službe vrtcev zaradi »optimizacije« vseeno združili, ravnateljem pa pustili avtonomijo v sedanjem obsegu. Vendar tudi za ta poseg občina nima podlage, saj zakonodaja tako megalomanskega združevanja vrtcev (in šol) ne dopušča.

To pa se utegne že v kratkem spremeniti. Čeprav je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zagotavljalo, da za združevanje vrtcev ni zakonske podlage, bi spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga ravnokar prenavljajo, namreč lahko vodile prav v to smer.

Kot je v nedavno zaključeni javni razpravi o predlaganih spremembah zakona opozorilo 46 zaposlenih na ljubljanski in mariborski filozofski in pedagoški fakulteti, bi se presenečenje lahko skrivalo v prenovi člena 53.a, ki govori o drugačnem imenovanju ravnateljev. Do novosti v tem členu so akademiki izjemno kritični, saj po nepotrebnem povečujejo pooblastila ministra, kar bi vodilo v centralizacijo moči in politično vmešavanje, kakršno smo iz zakonodaje izgnali že pred desetletjem. In prav tu, sredi spornega člena, so akademiki zaznali še eno nenavadno novo dikcijo: da bi moral v primeru imenovanja »ravnatelja organizacijske enote vzgojno-izobraževalnega zavoda« mnenje podati direktor zavoda. Vrtci po veljavni zakonodaji nimajo ravnateljev organizacijskih enot. Prav tako nimajo direktorjev.

Zato akademiki ocenjujejo, da ta dikcija najverjetneje »odpira poti za uveljavitev teženj po združevanju javnih vrtcev (pa tudi osnovnih šol) v zavode, ki jih bo vodil direktor«. O tem so prepričani, ker zakon ravnateljev organizacijskih enot za vrtce in osnovne šole eksplicitno ne izključuje. In še toliko bolj, ker je popolnoma enako dikcijo najti tudi v dokumentu Mestne občine Ljubljana o načrtovani ustanovitvi megavrtca.

Akademiki ministrstvu zato predlagajo, »naj se v predlog sprememb jasno zapiše«, da spremembe ne veljajo »za javne vrtce in osnovne šole«. Pri tem jih podpirajo Oddelek za pedagogiko in andragogiko ljubljanske Filozofske fakultete, Slovensko društvo pedagogov in Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije.

Morda namera ministrstva sicer ni takšna, da bi želeli potihoma, skrivoma uveljaviti spremembe, ki si jih tako zelo želi ljubljanski župan Zoran Janković, a jim stroka v en glas nasprotuje. Če gre res za to, pa ne smemo prezreti, da ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Darjo Felda, sodi v kvoto ministrstev stranke Svoboda, ki je med vsemi vladnimi strankami najtesneje povezana z ljubljanskim županom, in da so predstavniki stroke prav tak scenarij v strahu napovedovali že mesece. S tem bi Felda stopil po poti edinega dosedanjega šolskega ministra, ki se mu je pri načrtovanju zakonskih sprememb uprla vsa stroka. To je bil minister SDS Milan Zver, ki si je, zanimivo, med drugim prizadeval prav za združevanje osnovnih šol v centre.