NxWorries: Why Lawd?

+ + +

Ko je prišel drugi val »beatniške« eksplozije zahodne obale ZDA, ki jo je zanetil Flying Lotus, se je Knxwledge izkazal kot eden perspektivnejših mladih producentov ohlapne scene. Zadržan, nezgovoren, najpogosteje v nogavicah in natikačih s smotko v roki je konsistentno pogosto nizal mikstejpe preprosto zankanih lo-fijastih instrumentalov. Razlika med njim in večino njegovih kolegov je, da so ostali do danes odpadli ali se vsaj upočasnili. Knxwledge pa ne. Tako je izdal že neverjetnih okoli 200 projektov, od katerih večji del predstavljajo zdaj že praktično legendarne beattejpovske serijalke.

Anderson .Paak je druge vrste. Karizmatičen vokalist in bobnar raskavega glasu je po nekajletnem hustlanju po ulicah Los Angelesa prve resnejše priložnosti preboja v neizprosni industriji pridno izkoristil. Njegov prvenec Malibu danes že velja za klasiko, prej je dokaj pompozno sodeloval z Dr. Drejem, pred tremi leti pa v navezi s superzvezdnikom Brunom Marsom zagnal projekt prekomernega sladkornega odmerka Silk Sonic.

A .Paakov čisto prvi resnejši odskok v srednjetok je bil prav v sodelovanju s Knxwledgom leta 2015, ko je dvojec izdal singlico Suede. Kot NxWorries pa danes vseeno, vsaj tako se zdi, namerno ostajata manj ambiciozna, letita nižje, bližje tlom: uspehom navkljub se od manjše založbe Stones Throw zvesto nista preselila k eni od velikank. Tako je tudi z drugim albumom, ki je prišel kot presenečenje, brez reklame in brez najav.

Osnovni sporočilni razcep soulovske muzike je preprost: praktično od vedno jo delimo na veselo in žalostno, na tisto, ki slavi ljubezen, in tisto, ki jo preklinja. Na sladki soul in kisli soul torej, čeprav najprepričljivejši izdelki soula uspejo zaobjeti oboje. Novi album dvojca NxWorries že takoj, z naslovom in z naslovko, hudo namigne, da tokrat meri v smer bolj pogostega, kislega. Če je bil prvenec pritrdilni vzklik Yes Lawd!, je zdaj nadaljevanje moledujoče vprašanje stvarniku Why Lawd? Oziroma: »Zakaj ravno jaz?« Ovitek je temačen, na njem komaj razberemo živalski silhueti sredi nočnega gričevja.

Muzika na novi plošči seveda spet zveni povsem ležerno, dostopno, sončno povabljivo in sladkasto. A besedila so antagonistična, zaskrbljena, govorijo večinoma o razočaranjih in strahu. A .Paak ni na vrhu sveta. Zmagovalne pa so ponovno podlage. Knxwledgov občutek za nepompozne soulovske repeticije je preprosto edinstveno vrhunski.

NxWorries je projekt, ki teče v leru – preveč neambiciozno zvest svojemu stilu, da bi marketing sredice glasbene industrije imel kaj početi z njim, hkrati pa prav zaradi te stilske zasidranosti ne bo nikoli presenetil, postregel z nekim odklonom ali resnim obratom, niti s produkcijsko nadgradnjo. Tako ali tako pa je »razvoj« bendov preveč cenjen.