Parado ponosa so zaznamovali manjši, četudi neopravičljivi incidenti

Pogled nazaj, korak naprej

Po lanskoletni ljubljanski paradi ponosa, ki so jo zaznamovali izbruhi nasilja, prisotnost identitarcev, ki so udeležencem povorke kradli zastave in jih zažigali, ter propagandna akcija podmladka SDS – ne nazadnje pa tudi shod neonacistov v Ljubljani dober teden prej –, ni bilo ravno hvaležno pobirati stav, ali bo letošnja povorka minila v miru. K sreči so jo tokrat zaznamovali zgolj manjši, četudi neopravičljivi incidenti, predvsem pa močan pridih solidarnosti številnih udeležencev s Palestinci, ki še vedno trpijo pod škornjem izraelske oblasti, in dejstvo, da je povorka letos potekala ob okrogli 40-letnici gibanja mavrične skupnosti pri nas.

Vendarle pa moramo začeti s provokacijo, ki si jo je dan pred povorko privoščil borec za tradicionalne družine in ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc, ko je napovedal, da namerava v prostorih mestne občine ta teden, v torek, organizirati tiskovno konferenco, na kateri bi rad predstavil svoj najnovejši izum: Za otroke gre! Priročnik za mame, očete in učitelje za zaščito otrok pred LGBTQIA+ ideologijo. Hecna reč; kot je poročalo Delo, ljubljanski župan Zoran Janković s tem sploh ni bil seznanjen, mestna občina pa je dogodek nato odpovedala z razlago, da ne gre le za »zavržno dejanje mestnega svetnika, gre še za mnogo več. Gre za spodbujanje sovražnega govora do skupnosti LGBT+, kar je nesprejemljivo.«

Če nič drugega, je bilo tudi zato korakanje na povorki naslednji dan malce bolj vedro in lahkotno. Spredaj kombi, iz katerega je odmevala glasba. Zadaj karavana ljudi, ozaljšanih z barvami mavrice. Letošnja parada ponosa je potekala pod geslom »Pogled nazaj, korak naprej«. Kot je v nagovoru pojasnila predsednica Društva parada ponosa Simona Muršec, se boj za človekove pravice skupnosti še zmeraj ni končal. »V Sloveniji še vedno nismo uzrli strategije, ki bi na sistemski ravni postavila temelje zagotavljanja človekovih pravic LGBTIQ+ oseb in obenem preprečevala diskriminacijo,« je dejala. »Zato je politična zaveza trenutne vlade ključna, držimo vas za besedo.«

Da pot res še ni končana, je v nagovoru poudaril tudi minister za delo Luka Mesec. »Ko sem pred slabima dvema letoma podpisal zakon, s katerim smo izenačili pravice istospolnih in raznospolnih parov, smo premaknili zgodovinski mejnik,« je povedal in dodal, da prostor za raznolikost še zdaleč ni povsem odprt, saj v družbi še kar vztrajajo številni stereotipi. Množica, ki se je zbrala v Ljubljani, po njegovem kaže, »da hočemo živeti v odprti družbi, ne pa v družbi sovraštva«.

Policija je sicer poročala o manjših incidentih na dogodku, organizatorji pa o posameznikih, ki so v udeležence povorke metali jajca in jih zmerjali. V času dnevnega programa parade naj bi prišlo tudi do napada na kraljice preobleke, pri čemer naj bi nekdo zoper eno od njih uporabil celo solzivec.

Nekaj pozornosti je pritegnil tudi verski skrajnež Alen Koman, ki se je v znak protesta postavil v središče dogajanja na Kongresnem trgu, s slovensko narodno zastavo in podobo Jezusovega srca v roki, ob boku pa mu je stal prijatelj, ki je nosil križ. Udeleženci dogodka se kljub temu niso pustili motiti.

Dogodka se je lani prvič udeležila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, ki je bila tokrat odsotna zaradi udeležbe na vrhu o miru v Ukrajini. Kljub temu je v poslanici na spletni platformi X, nekoč znani kot Twitter, zapisala, naj bo parada ponosa »priložnost za slavljenje ljubezni in opomnik, da je naša skupna moč v medsebojnem razumevanju in podpori«. Lepo bi bilo, če bi to sporočilo slišali tudi tisti, ki tako radi širijo nestrpnost in sovraštvo.

Na predsedniški palači je bila tako kot lani izobešena mavrična zastava in predsednica je obljubila, da bo tako vsako leto njenega mandata.