Dediščina avantgarde kot večni navdih

Za velikim slovenskim pesnikom Srečkom Kosovelom je ostala izjemna literarna in duhovna zapuščina, a le peščica portretov. Bržkone zato, ker je leta 1926 po hudi bolezni umrl, star komaj 22 let. A poleg nekaj fotografij je najbrž njegov najslavnejši portret ustvaril njegov prijatelj in sodelavec Avgust Černigoj, znameniti tržaški slikar, grafik in scenograf ter osrednja osebnost slovenskega konstruktivizma. Pravzaprav je leta 1924, ko je nekaj časa preživel pri družini Kosovel v Tomaju, sprva ustvaril pesnikov portret v oljni tehniki, kasneje pa ga je uporabil kot podlago za znameniti konstruktivistični portret Srečka Kosovela v tehniki linoreza iz leta 1926.

Podobo velikega uma, čigar 120. obletnico rojstva praznujemo letos, sestavljeno iz pretežno čistih linij, geometrijskih ploskev in primarnih oblik, je kasneje legendarni grafični oblikovalec Miljenko Licul vključil v slovenski potni list in v grafično zasnovo rezervnih tolarskih bankovcev, prav tako je prisotna v logotipu Kosovelove knjižnice Sežana. Bila pa je tudi vir navdiha za umetniški projekt Avgust spomladi, nastal na podlagi prav posebnega sodelovanja med javnim zavodom Pionirski dom – center za kulturo mladih ter Oddelkom za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete (NTF) Univerze v Ljubljani. Spremljajoča razstava je še do 6. julija na ogled v video galeriji KLET Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) na Komenskega ulici v Ljubljani.

Pobudnik sodelovanja, kipar in vizualni umetnik Boris Beja, je pri projektu združil študentke in študente, ki jih kot zunanji sodelavec poučuje na NTF, ter dijake, odrasle in osebe s posebnimi potrebami, ki jih srečuje na slikarskih in kiparskih delavnicah v Pionirskem domu. »Mladim nadobudnim grafičnim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki prihajajo z različnih vetrov in imajo različna izhodišča, želim predstaviti tudi to, da je likovna umetnost pomemben del grafičnega oblikovanja in razmišljanja,« pravi Boris Beja, ki je študentom na predavanju Umetniška dela, ki so nas zaznamovala med drugim predstavil izjemni opus in ustvarjalno silo Avgusta Černigoja.

Černigoj – vizionar, eden najpomembnejših avantgardistov našega prostora, utemeljitelj konstruktivizma pri nas in edini Slovenec, ki je – četudi zgolj en semester – obiskoval znamenito umetniško šolo Bauhaus v nemškem Weimarju, je bil tesni sodelavec in prijatelj Srečka Kosovela. Zadnja leta je preživel v Lipici in svoj veličastni opus skoraj 1400 del zapustil Kobilarni Lipica, kjer so leta 1986 na umetnikovo željo odprli Galerijo Avgusta Černigoja, leto kasneje pa je skupina Novi kolektivizem, oblikovalski odsek kolektiva Neue Slowenische Kunst (NSK), zasnovala sedanjo postavitev izbranih del.

Boris Beja poudarja, da brez dela in angažmaja Zdenke Badovinac in Moderne galerije ter Dragana Živadinova in umetniškega kolektiva Neue Slowenische Kunst v našem prostoru o konstruktivizmu ne bi vedeli veliko. Leta 1998 so denimo v Moderni galeriji pripravili prelomno razstavo Tank! Slovenska zgodovinska avantgarda, posvečeno stoti obletnici rojstva treh protagonistov slovenske avantgarde – poleg Avgusta Černigoja še slikarja, ilustratorja in scenografa Ivana Čarga ter prvega slovenskega avantgardnega književnika Antona Podbevška. Razstava, s katero je Moderna galerija zaznamovala tudi svojo 50-letnico, je naslov povzela po reviji TANK!, ki jo je leta 1927 filmski in gledališki režiser Ferdo Delak izdal v sodelovanju z Avgustom Černigojem, svojih prostorov pa ni odstopila le likovnim ustvarjalcem, ampak tudi Srečku Kosovelu.

Ob letošnji obletnici Kosovelovega rojstva in zaradi vseprisotne pomembnosti delovanja Avgusta Černigoja ter neizbežne prepletenosti njunih življenjskih in ustvarjalnih poti se je torej izhodišče projekta Borisu Beji ponudilo kar samo. Avgust Černigoj je poleg Kosovelovega portreta v isti maniri ustvaril še konstruktivistični avtoportret, ti dve grafični predlogi pa sta bili izhodišče slikarskega eksperimenta v ateljeju Pionirskega doma, pri katerem so ju sodelujoči interpretirali v sodobnem kontekstu grafičnega izraza.

Kot pritiče multimedijski naravi avantgardnih gibanj, se je razstava Tank! v Moderni galeriji posvetila širšemu naboru medijev oziroma umetnostnih področij, od likovne umetnosti do glasbe, gledališča in arhitekture, in tudi na razstavi Avgust spomladi smo priča »večmedijskemu prepletu, kakršnega navadno v sistemu galerije ne vidimo,« pravi Boris Beja, »le da poleg klasičnih medijev, kot je slikarstvo, vključuje tudi sodobne medije, od videa do 3D-modeliranja in 3D-tiska.«

Ob prepletu in sodelovanju študentov NTF ter udeležencev delavnic Pionirskega doma so z vzajemnim odzivanjem nastala dela z različnimi formalnimi izhodišči, ki se navdihujejo pri prepoznavnih Černigojevih geometrijskih oblikah. Denimo klasično slikarstvo, kolaž, tisk na tekstil in vazno slikarstvo, ki ga Boris Beja vidi kot »enega prvih razmislekov o embalaži«. Nadgradnjo klasičnega likovnega snovanja uteleša 3D-animacija, v kateri se slikarske oblike, izhajajoče iz Černigojeve grafike, nenehno sestavljajo in razstavljajo, v spomin pa prikliče Černigojev Tržaški konstruktivistični ambient iz leta 1927, katerega rekonstrukcija je na ogled v stalni zbirki Moderne galerije. Pa tipografija, ustvarjena na podlagi kvadratnega polja slovitih Kosovelovih Integralov ‘26 izpod prstov Jožeta Brumna, enega najvplivnejših pionirjev slovenskega grafičnega oblikovanja. S ploskve so v prostor prestopili tudi z rabo 3D-tiska in tako podobe prevedli v izkustvo, omogočeno slepim in slabovidnim, s celotnim spektrom razstavljenih del pa se navezujejo na izhodišča avantgard, ki so si »želele biti samosvoje in predvsem priti do različnih življenj, bivanj, onkraj umetnosti«.

»Avgust Černigoj je v naše kraje prinesel ogromno navdihujočih idej, med drugim tudi izkušnjo znamenite šole Bauhaus, ki mi je v ideji posebej blizu,« pravi Boris Beja. »Zdi se mi, da mora sodobna šola temeljiti na izkustvih in delu z materialom, ki nam omogoča drugačen fokus in disciplino kot sedenje pred zasloni. Nekaj je formalna izobrazba, drugo so znanje in izkušnje, ki jih pridobimo v praksi. Zato si želim predvsem, da se mladi čim več posvečajo izkustvom. Da s tem, ko preizkušajo, eksperimentirajo z novo materijo in sodelujejo z drugačnimi od sebe, doživijo nekaj novega, drugačnega, kar morda v njih odzvanja in preoblikuje njihovo razmišljanje in ustvarjalni proces.«

Avtorice in avtorji umetniških del na razstavi so Viktor Barlič, Ivica Bizjak, Hana Brce, Ivana Brečko, Boris Beja, Mateja Duhovnik, Meta Frelih, Enej Kofol, Melita Koželj, Naja Krajnčič, Katarina Mihelič, Marko Morales Kalamar, Max Pozderec, Naja Ražem, Suna Srdić in Vanesa Šarko, dela so ustvarili v sodelovanju z Gregorjem Franknom, Jonom Brcetom in Tanjo Medved. Projekt je nastal v okviru mednarodne zveze evropskih univerz EUTOPIA, ki se ji je Univerza v Ljubljani pridružila konec leta 2018, povezuje pa deset evropskih univerz in šest globalnih partnerjev, ki si prizadevajo ustvarjati odprt, raznolik in večkulturno usmerjen visokošolski prostor.

»Na eni strani imamo upokojence, dijake in ranljive skupine, na drugi so institucionalizirani študentje, ki so s tem projektom morebiti soočeni prav s svojimi bodočimi naročniki ali sodelavci,« pravi Boris Beja. »Skušam jih opozoriti, da je med nami veliko ljudi, ki so slepi in slabovidni, zato je treba izdelek prilagoditi njihovim čutilom, ali pa ljudi na invalidskem vozičku, ki jih moramo prav tako imeti v mislih, ko razmišljamo, kako bomo izdelek zapakirali v celoto in postavili na ogled. In kako odvisni smo v grafičnem mediju od tega pogleda, ki pa je včasih tudi neviden. Ta nevidnost se tu vzpostavlja s tem, da študentje na razstavi sodelujejo z upokojenci, s hendikepirano avtorico, ki nima vseh prstov, in z avtorico z Downovim sindromom, da bodo morda v prihodnosti razumeli, kako lahko sami prispevajo k bolj vključujoči in enakopravnejši družbi.«

Boris Beja pri tem poudarja, da so želeli s tem projektom prav tako opozoriti, da trajnostnost ni samo to, koliko manj papirja bomo potiskali, koliko plastike bomo reciklirali ali kakšen ogljični odtis bomo imeli, »pač pa tudi razmislek o tem, kako je trajnostnost lahko skupnost, ki jo gradimo. To, da v proces vključujemo raznolike sogovornike in soustvarjalce. Vemo, da je umetnost ena izmed velikih onesnaževalk našega časa, in tudi tukaj smo se vprašali, zakaj še ena razstava, kjer prav tako delamo s fizičnimi materiali. Zato smo želeli ustvarjalni proces in tudi rezultat projekta narediti dostopen za razširjeno skupnost, ki seveda vključuje tudi ranljive in marginalizirane skupine. Želeli smo zgraditi trajnejši sistem sodelovanja in povezovanja, most med različnimi generacijami ter predvsem med formalnim in neformalnim izobraževanjem.«

Rezultat projekta pa po njegovih besedah potrjuje tudi, da o vselej navdihujoči umetniški sili Avgusta Černigoja in Srečka Kosovela še vedno lahko premišljujemo in jo kontekstualiziramo v današnjih časih in na tej dediščini gradimo prihodnost in sodobnost.

Razstava:
Avgust spomladi
Kje: video galerija KLET Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana
Kdaj: do 6. julija