27. 6. 2024 | Družba
Proti prevladi politike nad stroko
V mestu je dovolj drugih prizorišč in nobene potrebe ni, da se politična oblast zavzema za izvedbo komercialnega množičnega dogodka v javnem parku
Pismo svetnicam in svetnikom Mestne občine Ljubljana
Travniki v ljubljanskem Tivoliju, kjer bi rad koncertiral Magnifico.
© Borut Krajnc
Pismo svetnicam in svetnikom Mestne občine Ljubljana (MOL) za sejo 1. julija, kjer bodo odločali o predlogu župana Zorana Jankovića za spremembo Odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, ki za štiri lokacije v parku ukinja presojo Zavoda za varstvo narave glede organizacije množičnih dogodkov, spodaj objavljamo v celoti.
Pismo svetnicam in svetnikom Mestne občine Ljubljana
Spoštovani,
kot izvoljenim predstavnicam in predstavnikom prebivalcev Mestne občine Ljubljana se vam 1. julija 2024 odpira možnost, da zaustavite nesmiselno vztrajanje občine pri izvedbi koncerta pevca Magnifica v parku Tivoli. Primer dobiva s predlogom po spremembi Odloka o varstvu krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib nove, še neslutene razsežnosti. Predlog bi pomembno omejil in izključil Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) iz odločanja o rabi in upravljanju krajinskega parka. Predlog se nevarno odmika od odgovornega in z Zakonom o ohranjanju narave skladnega upravljanja parka. Kakršnekoli spremembe odloka bi potrebovale strokovno podlago pristojnih institucij, predvsem ZRSVN, ki v celoti umanjkajo. Zato ZRSVN v primeru spremembe odloka razmišlja o ustavni presoji odloka. Predlagana sprememba župana MOL je torej nesprejemljiva iz treh razlogov: simbolizira prevlado politike nad stroko, je v posmeh biodiverzitetni in podnebni krizi ter krši obstoječo zakonodajo.
V mestu je dovolj drugih prizorišč in nobene potrebe ni, da se politična oblast zavzema za izvedbo komercialnega množičnega dogodka v javnem parku, če temu nasprotuje Zavod RS za varstvo narave ter več kot 130 biologov, krajinskih arhitektov, umetnikov in drugih podpisnikov pisma, med katerimi so mnogi eminentni profesorji z Biotehniške fakultete, Fakultete za arhitekturo, Zdravstvene fakultete in rektor Univerze v Ljubljani. V tem duhu so načrti za spreminjanje odloka strokovno neosnovani in nesprejemljivi. Na volitvah podeljujemo mandate v trdni veri, da bodo izvoljeni predstavniki delovali v javno korist in skladno z zakonsko določenimi smernicami ter mnenjem stroke. Hkrati tudi verjamemo, da mora biti politična oblast odprta za posvetovanje z ljudmi, ki se jih omenjena zakonodaja dotika. Vse to pri trenutnem predlogu umanjka.
Mestni park je, kot ste gotovo lahko razumeli iz odzivov zelo različnih strok, vse bolj obremenjen, ohranjanje ravnovesja med rabo in varstvom narave postaja vse zahtevnejše. V luči biodiverzitetne in podnebne krize postaja ohranjanje narave ena naših osrednjih skupnih nalog. Nenazadnje nam to sporoča tudi pravkar sprejeta nova Uredba EU o obnovi narave. Od naše uspešnosti pri ohranjanju narave so odvisni naše zdravje, dobro počutje, prihodnost in podnebna odpornost. Stroka se v primeru ljubljanskega Tivolija vse bolj nagiba k temu, da bi po zgledu drugih parkov tudi naš park postal manj odprt za prekomerno množične dogodke, s številnimi škodljivimi posledicami, še posebej ob obstoju množice alternativnih lokacij. To nikakor ne pomeni nižanja kakovosti ali postavljanja prekomernih omejitev za obiskovalke in obiskovalce - za razliko od mnenja župana je park že danes živ in brsti od različnih aktivnosti. Vsakodnevno ga na neinvaziven način uporablja množica različnih generacij in skupin Ljubljančank in Ljubljančanov. Le s takšnimi in podobnimi aktivnostmi ob hkratnem sonaravnem upravljanju bomo lahko park v vsej svoji lepoti prepustili tudi zanamcem.
Izvedbi koncerta pevca Magnifica v skladu s svojimi zakonitimi pristojnostmi nasprotuje Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. Območna enota tega zavoda strokovno spremlja razmere v parku. Zaposleni se tam dobro zavedajo stanja narave v parku in pri odločanju ravnajo z veliko odgovornostjo do narave in javnih interesov. Povezovanje konkretnega primera z delovanjem zavoda na nacionalni ravni ali vpletanje drugih nepovezanih tematik je nestrokovno, neznanstveno, odvrača pozornost in preprečuje konstruktivno iskanje rešitev za dotični primer.
V luči povedanega boste, spoštovani svetniki in svetnice, na začetku julija odločali o dveh možnih prihodnostih. Ali sprejmete nestrokovne in pravno sporne spremembe odloka, s čimer boste poglobili trenutno nesonaravno upravljanje parka, ali pa začnete končno vzpostavljati okvir za drugačen, bolj sonaraven in ljudem bolj prijazen način upravljanja parka. Predlagana sprememba odloka bi bila korak v napačno smer. Zato zavrnite predlagani predlog ter namesto njega pospešite pripravo sonaravnega upravljavskega načrta za krajinski park.
V upanju na tehtno odločitev vas lepo pozdravljamo.
Podpisnice in podpisniki:
Izidor Ostan Ožbolt, ekonomist in član Mladih za podnebno pravičnost
Sanja Fidler, Protestival
Brane Solce, Protestival
Iva Špilak, ekologinja
Maja Hawlina, Avanta Largo
Primož Ribarič, meteorolog in član Mladih za podnebno pravičnost
Ana Špilak, biologinja
doc. dr. Darja Matjašec, krajinska arhitektka
prof. dr. Tjaša Griessler Bulc, univ.dipl.biol.
Arne Vehovar, arhitekt
Vesna Teržan, umetnostna zgodovinarka, publicistka
dr. Tadej Troha, filozof
prof. mag. Tadej Glažar, arhitekt
prof. dr. Marko Juvan, literarni teoretik in zgodovinar, izr. član SAZU
Gaja Brecelj, Umanotera
dr. Svetlana Slapšak, upokojena univerzitetna profesorica
Boris Briški, arhitekt
prof. Alen Ožbolt, dekan UL ALUO
Nina Ostan, umetnostna zgodovinarka
Meta Breznik Bertoncelj
Janez Bertoncelj
Zdravko Kobe, filozof
doc. dr. Miloš Kosec, arhitekt
Rudi Krašovec, biolog in ekolog
Brankica Petkoviċ, Mirovni inštitut
prof. dr. Aleš Vodopivec, arhitekt
Marko Ribać, Mirovni inštitut
Matjaž Krivec, glasbenik, skladatelj
Jelka Brecelj, dipl. biologinja, dr. sc., doc., znanstvena svetnica (upokojena)
Urška Jurman, umetnostna zgodovinarka in sociologinja kulture
Majda Hrženjak, Mirovni inštitut
Zoran Fijavž, Mirovni inštitut
Apolonija Simon, magistrica umetnosti, ravnateljica SŠOF
Kaja Lipnik Vehovar, arhitektka
doc. dr. Matej Skočaj, Biotehniška fakulteta
Beti Žerovc, umetnostna zgodovinarka
mag. Živa Kavka Gobbo, Focus, društvo za sonaraven razvoj
Jana Volčič
Alenka Cvetković
Branko Cvetković
Martina Vovk, umetnostna zgodovinarka
doc. dr. Nika Grabar, arhitektka
prof. dr. Apolonija Šušteršič d.i.a.
Martina Malešič, umetnostna zgodovinarka
Aleksander Ostan, arhitekt in pedagog.
prof. dr. Ana Kučan, krajinska arhitektka, Biotehniška fakulteta
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.