Vsi smo Glas ljudstva

Je bila napoved koalicije, da bo omejila zdravniške dvoživke, le predvolilna obljuba

V državi mrgoli najrazličnejših zdravstvenih društev in združenj, a velika večina jih zastopa ozke, zasebne interese. Zdravniške organizacije, od zdravniške zbornice, zdravniškega društva do sindikata Fides, so večinoma stanovska združenja zdravnikov. Imamo tudi veliko društev bolnikov, a jih s takšnimi ali drugačnimi interesi financirajo ali podpirajo posamezna zdravstvena podjetja. V preteklosti so imeli o zdravstvu veliko povedati upokojenska društva in sindikati – in spet se je izkazalo, da so oboji imeli sklenjene sponzorske pogodbe z zasebnimi zdravstvenimi zavarovalnicami. V Sloveniji imamo tudi množico različnih »specialnih« društev, katerih glavni namen pa ni razvoj neke medicinske discipline, ampak pretakanje denarja. Takšno je bilo Društvo za razvoj ortopedije – leta 2022 obsojeni zdravniki ortopedi so naročali medicinske pripomočke pri nekaterih podjetjih, ta pa so v zameno »donirala« denar njihovemu društvu.

Javno zdravstvo je kilavo dete: redkokdo se brez neposrednega interesa zavzema zanj, dejansko se ga nikomur ne splača zagovarjati. Zato je toliko večji čudež, da smo v Sloveniji dobili Glas ljudstva, ki se v zadnjem obdobju kot ena od redkih organizacij vztrajno bori zanj. Obraz tega gibanja, v katerem je združenih okoli 100 civilnodružbenih organizacij, je glavni govorec iz časa »kolesarskih« protestov Jaša Jenull, za strokovno plat zahtev s področja zdravstva pa je pristojen Dušan Keber.

V Glasu ljudstva so ta teden predstavili primer podjetja MD Medicina, ki ima prostore nasproti urgence v Ljubljani, tako da gredo zdravniki iz UKC tja samo čez cesto. Od skupno 55 zdravnikov in zdravnic, kolikor jih dela v MD Medicini, jih je, kot so ugotovili, 44 takšnih, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, kar 37 pa jih je iz klinik in z oddelkov UKC Ljubljana, tako da »se lahko zgolj sprehodijo čez Bohoričevo ulico in so že na svojem drugem delovnem mestu pri zasebniku«.

»Celoten obstoj (in milijonski dobički podjetja MD Medicina) torej temelji na kadrih, zaposlenih v javnem sistemu, pri čemer zasebnemu podjetju MD Medicina ni treba plačevati socialnih zavarovanj, dopusta, bolniških odsotnosti, izobraževanj in vseh drugih stroškov, saj te krijejo javni zavodi. Jasno je, da centri, kot je MD Medicina, parazitirajo na javnem zdravstvenem sistemu in ga kadrovsko izčrpavajo za doseganje zasebnih dobičkov, te pa jim omogočajo prav nedopustno dolge čakalne dobe,« so zapisali pri Glasu ljudstva. V Splošni bolnišnici Celje, so nadalje ugotovili, so vsi predstojniki in predstojnice na izbranih področjih dvoživke, hkrati pa je SB Celje na vseh petih izbranih področjih med prvimi tremi bolnišnicami z najdaljšimi čakalnimi dobami. »Situacija je popolnoma absurdna: večina vodilnih kadrov, ki bi morala vso svojo razpoložljivo delovno energijo vlagati v sistemsko in strateško skrajševanje nedopustno dolgih čakalnih dob v lastnih institucijah, raje vlaga energijo v pridobivanje lastnih dobičkov, ki jim jih omogočajo nedopustne čakalne dobe. Tovrstne v nebo vpijoče konflikte interesov, ki razjedajo in uničujejo naše javno zdravstvo, je treba ustaviti takoj!«

Vlada je nedavno resda potrdila izhodišča za spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero naj bi jasneje razmejili javno in zasebno zdravstvo. Sodeč po izhodiščih, naj bi prepovedali mešanje med javnim in zasebnim zdravstvom, tako da bo prehajanje k zasebnikom skorajda prepovedano, v zameno pa naj bi bili zdravniki spodbujeni k dodatnemu delu v javnem zdravstvu. Predsednik vlade Robert Golob je novi zakon pompozno napovedal kakšen teden pred evropskimi volitvami. Tedaj je obljubil, da bo osnutek zakona luč sveta ugledal pred poletjem. Prejšnji teden se je 21. junija začelo poletje, a osnutka zakona še vedno ni.

»Če torej osnutek zakona ne bo pripravljen vsaj do začetka parlamentarnih počitnic, bomo to prisiljeni razumeti kot le še eno v dolgi vrsti prelomljenih časovnic in obljub ter za reševanje javnega zdravstva poseči po drugih vzvodih, ki jih imamo na voljo,« so še zapisali v Glasu ljudstva.

Če je premike na bolje mogoče doseči le z bojem in pritiskom, potem mora biti boj, ki ga bijejo v Glasu ljudstva, boj nas vseh.