Ustavni sodnik v prekršku

Po daljšem času se je v primeru ustavnega sodnika dr. Klemna Jakliča, ki je imel šest let med službovanjem na ustavnem sodišču odprt popoldanski s. p., oglasila protikorupcijska komisija. Zoper ustavnega sodnika Jakliča je uvedla prekrškovni postopek, ker ustavnega sodišča leta 2017 ni obvestil o odprtju s. p.-ja, letos marca pa tudi ne o zaprtju, čeprav bi to v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije moral storiti.

Zakon v 35. členu določa, da morajo funkcionarji (mednje sodijo tudi ustavni sodniki) organu, pri katerem opravljajo funkcijo, »v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa v osmih dneh po vsaki spremembi posredovati informacije o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja«. Jaklič se je na to odzval v posebni izjavi za javnost, v kateri navaja utemeljitve, da ta zakonska določba zanj ne velja oziroma da »za moj primer ni relevantna«, na koncu pa tudi zažuga s tožbo pred evropskim sodiščem, če bi se prekrškovni postopek zoper njega nadaljeval.

V protikorupcijski komisiji so poleg tega ponovili precej sprenevedavo stališče, da o nezdružljivosti funkcije v Jakličevem primeru ne bi odločali, tudi če bi bili spoznani za pristojni organ za to presojo, ker (šest let trajajoča) kršitev danes ne obstaja več, saj je Jaklič s. p. nedavno zaprl. Kljub temu sprejemajo mnenje pravosodnega ministrstva, da je v prehodnem obdobju do dodatne specifikacije zakonodaje protikorupcijska komisija pristojna tudi za odločanje o nezdružljivosti funkcije ustavnih sodnikov. Za vse morebitne prihodnje primere seveda. So pa ob tem potrdili, da zoper Jakliča vodijo še en, ločen postopek, in sicer »postopek predhodnega preizkusa na področju premoženjskega stanja«. Verjetno jih je k temu vodilo neskladje med javno zatrjevanimi ničnimi prihranki po vrnitvi iz tujine in plačo ustavnega sodnika na eni strani ter gradnjo milijonske vile na ljubljanskem obrobju na drugi.

Predsednik komisije dr. Robert Šumi je bil nekaj dni zatem v informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija vendarle povsem jasen, ni ga bilo mogoče razumeti narobe. Morda je primer po mnenju komisije res zastaral, a Šumi opozarja, da je »stališče naše komisije, da je biti funkcionar in pa imeti s. p. nezdružljivo, temu je tudi pritrdilo že upravno sodišče v nekem postopku«, ter da je povsem vseeno, za kakšen s. p. gre: »Po zakonu se ne ločuje, za kakšno dejavnost gre. Zakon določa, da se takšna dejavnost ne sme opravljati prek s. p.-ja.«

Predsednik protikorupcijske komisije je bil dejansko nedvoumen. Po njegovem mnenju Jaklič ne more biti več sodnik. Enako prepričanje je že pred časom izrazila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. S tem se je v bistvu strinjala tudi večina ustavnih sodnikov na čelu s predsednikom dr. Matejem Accettom. Kdo vse bi se še moral pridružiti temu stališču, da bi Jaklič odstopil? Kdo bi se pravzaprav sploh še lahko? Od pristojnih na tem področju in akterjev v postopku izbire ustavnih sodnikov zadržana (za zdaj) ostaja le še predsednica republike Nataša Pirc Musar.