Assange je svoboden!

Eden najpomembnejših žvižgačev na svetu po 12 letih spet na svobodi

Zrnat videoposnetek, šlo naj bi za pogled iz enega od ameriških vojaških helikopterjev Apache v Bagdadu. Vojaki opazujejo skupino na tleh, po njihovem gre za oborožene upornike, in nato – streljajo. »Zadel sem jih,« vzklika eden od njih. Drugi mu odgovori: »Poglej te mrtve barabe.« Eden od moških na tleh, ranjen, poskuša priplezati na varno. Do njega se pripelje kombi. Spet streli. »Naravnost skozi vetrobransko steklo,« je navdušen eden od vojakov. Še tretji napad, tokrat na eno od stavb. Ameriška vojska izstreli tri rakete. Pred stavbo lahko gledamo, kako več ljudi pomaga ranjencem.

Gre za zaupen posnetek ameriške vojske v Iraku leta 2007. Posnetek vojaške akcije, v kateri je bilo ubitih najmanj 18 ljudi, med njimi večinoma civilisti in pa dva novinarja, Namir Noor-Eldeen in Saeed Chmagh, ki sta delala za tiskovno agencijo Reuters, je tri leta kasneje objavil WikiLeaks. In v naslednjih mesecih še več kot 91 tisoč zaupnih poročil ameriške vojske o vojni v Afganistanu, 300 tisoč dokumentov, ki opisujejo vojno v Iraku, in poročila ameriškega State Departmenta o kršitvah človekovih pravic v zaporu Guantanamo na Kubi.

Do ene največjih objav tajnih podatkov v ameriški zgodovini je prišlo v času vlade predsednika Baracka Obame. Ameriško pravosodno ministrstvo je za to obtožilo vojakinjo Chelsea Manning (ta je bila leta 2013 obsojena na 35 let zapora, vendar jo je Obama leta 2017, pred iztekom mandata, pomilostil) in pa ustanovitelja WikiLeaksa – Juliana Assangea.

Za njim je danes 12 let, preživetih v ujetništvu. Leta 2010 je švedsko sodišče odredilo njegovo aretacijo zaradi obtožb o spolnih napadih, ki jih je zanikal, londonsko sodišče pa je odredilo njegovo izročitev Švedski. Assange je zaprosil za politični azil v Ekvadorju – ta je bil odobren –, vendar je bil zaradi vztrajnosti angleške policije, ki ga je poskušala pridržati, prisiljen iskati zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu.

Leta 2019 je nato Ekvador preklical njegov politični azil, policija ga je dobesedno odnesla z veleposlaništva in ga aretirala. Britansko sodišče mu je naložilo 50-tedensko kazen zaradi neplačila varščine, ki mu je bila dodeljena po aretaciji zaradi obtožb o spolnih napadih na Švedskem. Švedi so tega leta vseeno opustili preiskavo. A si je za njegovo izročitev še vedno prizadevalo ameriško ministrstvo za pravosodje, ki je Assangea obtoževalo kršitve zakona o vohunstvu. Assange je bil prisiljen čakati na odločitev o svoji izročitvi v strogo varovanem zaporu Belmarsh na obrobju Londona.

Sodna procedura je trajala pet let. Do prejšnjega tedna, ko je ameriško ministrstvo sklenilo, da bo lahko izpuščen v zameno za priznanje krivde po zakonu o vohunstvu in nezakonite pridobitve in razkritja zaupnih informacij nacionalne obrambe. Pri tem naj bi pomembno vlogo odigrala Anthony Albanese, premier Avstralije, od koder prihaja žvižgač, in dejstvo, da je bil ameriški predsednik Joe Biden pod vedno večjimi pritiski, naj vendarle opusti primer proti Assangeu.

Assange je krivdo priznal. In se tako lahko vrnil domov v Avstralijo – kot svoboden mož.