SD se vrača na stare tirnice

Za plevel je to dobra novica: kaj se bo zgodilo s stavbo na Litijski, še ni jasno – in verjetno še vsaj nekaj let ne bo. Ministrstvo za pravosodje je stavbo prevzelo, jo zavarovalo in zaplombiralo, okolico so očistili igel, zdaj iščejo denar za sanacijo strehe, ki pušča. Ampak to bo bolj začasna rešitev. Kaj ali kdo bo tam bival ali delal, ni še nikomur jasno. Uradno je stavba v lasti Republike Slovenije, z njo pa upravlja ministrstvo za pravosodje; verjetno bo v naslednjem koraku ustanovljena delovna skupina, ki bo morala najti neko rešitev. Za zdaj so mogoči prav vsi scenariji; nekateri odgovorni za projekt, s katerimi smo govorili, zagovarjajo celo rušitev obstoječega objekta. A v vsakem primeru bo postopek dolgotrajen. Potem ko bodo vpleteni dobili neko idejo, kaj naj bi tam kdo počel, bo iz tega nastala investicijska dokumentacija, na podlagi investicijske dokumentacije pa bo nekoč v prihodnosti ministrstvo za pravosodje – ali katero drugo – lahko v napovedi proračuna rezerviralo denar.

Plevel ima torej na Litijski še veliko potenciala. Obratno premosorazmerno pa je to slaba novica za politiko. Zgodbe z Litijsko še ni konec. Po prvi etapi ob izbruhu afere na začetku leta, ki je odnesla pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan in nato še predsednico Socialnih demokratov Tanjo Fajon, se je ustalila sledeča interpretacija: za nakup stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki je proračun stala 7,7 milijona evrov, sta bila formalno odgovorna kolega, eden iz SD, to je bivši generalni sekretar pravosodnega ministrstva Uroš Gojkovič, in drugi iz SDS, to je Simon Starček, ki je bil tedaj vodja službe za investicije na ministrstvu in ga je Gojkovič pripeljal iz finančne uprave. A odgovornost za očitno nesmotrno kupljeno stavbo za potrebe pravosodja, ki je za pravosodje neprimerna, je ob razvoju afere hitro pljusknila na višje položaje: objektivno kriva bivša pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je namreč razkrila, da je za nakup stavbe lobiral tudi bivši generalni sekretar SD Klemen Žibert.

Šele zaradi tega je afera Litijska res postala afera. Pogosto neizgovorjena teza, ki kot mlinski kamen visi okoli vratu SD, je namreč: Socialni demokrati so se po zadnjih parlamentarnih volitvah znašli v velikih dolgovih. V volitve so veliko investirali, dobili pa relativno majhno število glasov na račun Svobode. V SD so zaradi tega ubrali nekonvencionalne metode zbiranja denarja. V Sloveniji so donacije podjetij političnim strankam strogo omejene, v zameno dobijo stranke več denarja neposredno iz proračuna. A za SD to ni bilo dovolj. Bivši sedež stranke, vilo na Levstikovi, so oddali »svojemu« inštitutu 1. maj, ta pa je od raznih podjetij začel zbirati donacije, ki so jih v obliki žafransko visokih najemnin usmerili naprej k stranki SD. V tem kontekstu je izbruhnila afera Litijska. Vprašanje, na katerega še ni odgovora, se glasi: so želeli v SD svoj finančni položaj razrešiti tudi prek nesmiselnega in predragega nakupa neke stavbe na način, da bi denar po ovinku pristal pri SD – zavoljo utišanja pa še malo v SDS?

Za plevel je to dobra novica: kaj se bo zgodilo s stavbo na Litijski, še ni jasno – in verjetno še vsaj nekaj let ne bo.

To je zgodba, ki jo je zagovarjala bivša ministrica Dominika Švarc Pipan, jezna, ker naj bi jo uradniki, ki jim je zaupala, naplahtali. V intervjuju za Mladino je dejala: »V stranki SD je skorajda javna skrivnost, da se gredo naši fantje neke rabote.« Indici, je nato nadaljevala, naj bi kazali, da je v »rabote« vpleten vrh SD. Na zadnji seji predsedstva, na kateri je sodelovala, naj bi bilo srečanje z njo zaigrano. Nihče od predsedstva SD ni zahteval pojasnil od Žiberta, nasprotno, najvidnejši člani predsedstva so drug za drugim vstajali in poudarjali, da ona, torej Dominika Švarc Pipan, blati stranko, ko raziskuje in želi priti zadevi do dna: »Drug poveden moment pa je bil, da so poskušali odgovornost za nastalo situacijo naprtiti finančnemu ministru Klemenu Boštjančiču,« je dejala. »Želeli so razbremeniti Klemena Žiberta, napasti mene in okriviti Boštjančiča.« Eden najbolj srboritih v tej skupini naj bi bil Matjaž Han »ki je tudi reagiral izjemno burno, skorajda je zapustil prostor, kričal je name, da blatim njegovo stranko, v kateri je že 25 let«.

Han naj bi bil med prvimi, ki je želel, da Dominika Švarc Pipan odide: »Še lepše za marsikoga pa bi bilo, če bi odšli obe, jaz in Tanja Fajon. Če greva samo jaz in Tanja, bo to za marsikoga odličen epilog. Lahko me citirate: če gre še Tanja Fajon, bodo v SD mnogi zelo zadovoljni,« je dejala v intervjuju. Fajonova naj bi si namreč sprva želela – tako Dominika Švarc Pipan –, da se zadeva razčisti in se ni priključila večini ostalih v vodstvu SD, ki so hiteli z odstavljanjem ministrice. Kako se je ta zgodba nato zaključila, je znano. V SD so se odločili za »prečiščenje« stranke in prenovo. Sklicali so kongres, na katerem Tanja Fajon ni kandidirala za predsednico, a zmaga na volitvah se je napovedovala Milanu Brglezu, zato se je tik pred zdajci v tekmo vmešal Han, ki je za las zmagal. Nova pravosodna ministrica je postala bivša »stara« pravosodna ministrica Andreja Katič, novi predsednik SD pa minister za gospodarstvo Matjaž Han. Se je torej SD s tem prečistila in začela novo pot; je to danes stranka, v kateri se »fantje« ne gredo več nekih rabot?

Prejšnji teden sta POP TV in nato portal Preiskovalno poročala o izsledkih najnovejše revizije nakupa stavbe na Litijski, ki je nastala na pravosodnem ministrstvu in v skladu s katero naj bi bila zgodba o Litijski povsem drugačna od prej opisane interpretacije. Odgovornosti ali celo krivde naj ne bi nosil kader SD, ampak Dominika Švarc Pipan in finančni minister Klemen Boštjančič, ki naj bi »nezakonito prerazporedil sredstva iz proračunske postavke«. Kriv naj bi bil celo predsednik vlade Robert Golob: »Z izvedbo vseh predpisanih dokumentov in soglasij je moč oceniti, da so minister za finance, tedanja ministrica za pravosodje, Služba vlade za zakonodajo, Vlada RS in predsednik vlade s svojimi ravnanji kršili določila Zakona o javnih financah, saj so za izvedbo nakupa predmetne nepremičnine nezakonito prerazporedili sredstva iz proračunske postavke 7608 – Tekoča proračunska rezerva na proračunsko postavko 298710 – Investicije in investicijsko vzdrževanje zgradb PO, NRP 2030-223-0017, v višini 6,5 milijona evrov,« piše v poročilu, ki je zdaj že pri kriminalistih in še vedno ni dostopno javnosti.

Omenjeno revizijo smo imeli tudi mi priložnost videti, njena očitna pomanjkljivost pa je, da je bila spisana v nasprotju z veljavnimi usmeritvami in standardi revidiranja v Sloveniji, pa tudi mednarodno. Šlo je namreč za interno revizijo dela pravosodnega ministrstva, v kateri pa je avtorica sodila o postopkih drugega organa: ministrstva za finance in predsednika vlade. To je prvi očiten formalni problem. Druga, tudi za laike očitna pomanjkljivost revizije pa je, da se je avtorica besedila preveč vživela v vlogo pravosodnih organov, hkrati kriminalistov in sodnikov, ko je recimo zapisala, da »obstaja sum storitve kaznivega dejanja dr. Dominike Švarc Pipan zaradi lažnega obdolževanja tedanjih vodij služb sekretariata brez utemeljenih razlogov in brez vsakršnih dokazov…«. Nekaj takšnega lahko zapiše le tožilec ali pa drzen kriminalist. Nenavadno pri revizijskem poročilu je tudi, da se obtoženi na očitke niso mogli odzvati: tako mediji poročilo imamo, nimajo pa ga glavni obtoženi, na primer Dominika Švarc Pipan. Še bolj nenavadno pa je, kdo je avtorica revizijskega poročila.

Se je torej SD s tem prečistila in začela novo pot; je to danes stranka, v kateri se »fantje« ne gredo več nekih rabot?

Ime ji je Suzana Hötzl. V aferi »Litijska« je glavno vlogo odigral bivši generalni sekretar na pravosodnem ministrstvu Uroš Gojkovič iz SD, na katerega je Švarc Pipan prenesla vsa kadrovska pooblastila. Ta je na ministrstvo pripeljal kolega iz finančne uprave, člana SDS Simona Starčka, ter ga postavil za glavnega odgovornega za investicije. In čez slabo leto je Gojkovič od tam pripeljal tudi Suzano Hötzl. Kot pravi Dominika Švarc Pipan, jo je Gojkovič na ministrstvo pripeljal februarja 2023 z argumentom, da nujno potrebujejo dve revizorki, češ da je toliko dela. A glej ga zlomka, kmalu za tem je prejšnja revizorka na lastno željo prosila za premestitev in Suzana Hötzl je postala glavna revizorka, ki je nato našla nepravilnosti pri starem kadru, vsaj od sredine decembra 2023 pa je bdela tudi nad nakupom Litijske. Ker naj bi bila zato pristranska, ji je prejšnja ministrica Dominika Švarc Pipan februarja letos omejila dostop do dokumentacije o Litijski in napovedala zunanjo revizijo posla. »Prepričana sem, da bo notranja revizija pokazala, da s poslom ni bilo nič narobe,« je tedaj ob napovedi zunanje revizije dejala za POP TV.

In kaj se je zgodilo nato? Po Dominiki Švarc Pipan je prišla Andreja Katič, ki je pozabila na izvedbo zunanje revizije, Suzani Hötzl pa je konec marca vrnila vsa pooblastila. Zakaj? »Sedanja ministrica ji je pravico do vpogleda vrnila, saj je iz dostopnih dokumentov izhajalo, da je revizija v teku. Če ministrica dostopov revizorki ne bi omogočila, bi to pomenilo nedopustno oviranje dela notranje revizorke,« so nam odgovorili iz pravosodnega ministrstva. A dejansko še vedno ni znano, na kateri podlagi revizija teče. Notranje revizije na posameznem ministrstvu namreč opravljajo v skladu s programom dela, ki ga mora potrditi minister. Iz kabineta predsednika vlade so ta teden sporočili, da je premier Robert Golob prepričan, da omenjeno revizijsko poročilo ni nastalo v skladu z zakonodajo; napovedal je tudi inšpekcijski nadzor nad nastankom poročila, iz ministrstva za pravosodje pa so nam sporočili, da pravne podlage ne najdejo: »Odredbe za notranjo revizijo, katero bi podpisala ministrica, v sistemu ni,« so nam odgovorili, »je pa zabeležena najava notranjerevizijskega postopka, v katerem revizorka omenja Odredbo o začetku postopka izrednega notranjerevizijskega pregleda, z dne 18. 12. 2023. Ministrica zato od notranje revizorke pričakuje, da ji ob vrnitvi na delovno mesto omenjeno revizijo posreduje.« Andreja Katič je torej Suzani Hötzl vrnila pooblastila za dostop do dokumentacije o Litijski, ker je bila revizija v teku, četudi ni vedela, zakaj je v teku. Ne glede na to pa bi lahko Hötzlovo premestila in našla drugo revizorko, česar spet ni naredila.

Da je revizijsko delo Suzane Hötzl tudi z vsebinskega in ne le formalnega vidika povsem zgrešeno, pa priča drugo revizijsko poročilo: ta teden je v javnost pricurljal osnutek revizije računskega sodišča, ki v nasprotju s trditvami Suzane Hötzl navaja napake strokovnih služb na pravosodnem ministrstvu. Računsko sodišče lahko revidira delovanje obeh ministrstev, finančnega in pravosodnega, in v osnutku revizije so breme krivde za Litijsko brez dvoma postavili na pravosodno ministrstvo. Računsko sodišče pravosodnemu ministrstvu očita, da so stavbo kupili mimo vseh načrtov, celo brez ogleda; zapisnika ogleda namreč nimajo.

Očita jim, da so jo kupili brez podatkov o obratovalnih stroških, brez varnostne ocene, da so začeli z nakupom stavbe oziroma z zbiranjem ponudb, ne da bi vnaprej rezervirali denar – čeprav smo imeli leta 2023 kar dva rebalansa. Za nakup Litijske je finančno ministrstvo denar nato razporedilo iz »splošne proračunske rezervacije« in v tem primeru je – pravi računsko sodišče zdaj še v osnutku revizije – kršilo predpise. A računsko sodišče v nasprotju s Suzano Hötzl ne piše v tendencioznem slogu o kršitvi zakonodaje ali celo kaznivih dejanjih, predvsem pa je to neprimerljivo manjši greh.

V SD so imeli priložnost, da se posujejo s pepelom, da se prečistijo in spremenijo način delovanja, a so očitno v stranki naredili vse, da so »fantje« ostali na položajih.

Če bodo namreč na finančnem ministrstvu uspeli računsko sodišče prepričati, da je šlo pri nakupu stavbe na Litijski za »nepredviden« projekt, potem do kršenja proračunskih predpisov, natančneje 42. člena zakona o javnih financah, v skladu s katerim morajo državni organi odhodke vnaprej načrtovati, ne bo. A četudi bodo na računskem sodišču pri tem vztrajali, to ne bo kaznivo dejanje. V trenutni reviziji porabe proračuna je recimo isti očitek usmerjen proti statističnemu uradu, kjer so si povišali sredstva za plače s prerazporeditvijo brez prejšnjega načrtovanja; enako računsko sodišče očita protikorupcijski komisiji, kjer so si porabo povišali za plače, nove zaposlene in IT opremo, leta 2022 pa so 42. člen zakona o javnih financah kršili še: državni zbor s strokovno pomočjo poslancem, generalni sekretariat vlade pri izvedbi prehoda pod Erjavčevo cesto, kar 20 milijonov je napačno potrošilo gospodarsko ministrstvo pri pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize, komisija za preprečevanje korupcije pa je kot očitno kronični kršitelj 42. člena denar napačno potrošila za prenovo informacijskega sistema Erar.

Ključno je zato vprašanje: ali je najnovejše revizijsko poročilo avtorice Suzane Hötzl, v katerem je pri Litijski obtožila finančnega ministra in predsednika vlade kaznivih dejanj, res plod neodvisnega dela – ali pa recimo izolirane skupine že tako inkriminiranih uradnikov na ministrstvu za pravosodje, ki želijo na ta način oprati svoje ime? Ali pa imajo ti še zmeraj podporo SD in gre v tem primeru za manipulativno akcijo proti Svobodi, ki jo v tej stranki podpirajo? Ta teden sta se na RTV Slovenija v oddaji Politično soočila predsednik SD Matjaž Han in podpredsednik Gibanja Svoboda Klemen Boštjančič. Tema pogovora je bil nakup stavbe ne Litijski, novinarko pa je zanimalo prav to: ali si stranki »podtikata« afere oziroma se gresta nekakšen »pingpong«. Vprašanje je bilo zastavljeno predvsem Hanu. Ali se v SD zaletavajo v Svobodo? »Odkar sem predsednik, ne gre za to,« je odgovoril Han. »Ne želim biti politični arbiter, želim pa kot politik, kot predsednik Socialnih demokratov in ne nazadnje kot državljan izvedeti vse, kar se je pri tej zgodbi zares dogajalo, zato nobena revizija ni odveč,« je dejal – verjetno v upanju, da so poslušalci ali gledalci zgoraj opisani kontekst afere Litijska pozabili. Ko je namreč to zgodbo preiskovala Dominika Švarc Pipan, je bilo vodstvo SD s Hanom na čelu izredno živčno in proti temu, da ministrica karkoli preiskuje, češ da lahko nekaj takšnega stori le neodvisni, zunanji organ. Zdaj pa je za Hana naenkrat v redu, če afero preiskuje revizorka, ki je bila udeležena pri poslu in lahko celo od zunaj revidira delovanje drugih ministrstev. Kot da se SD vrača v stare tirnice.

V SD so imeli priložnost, da se posujejo s pepelom, da se prečistijo in spremenijo način delovanja, a so očitno v stranki naredili vse, da so »fantje« ostali na položajih.