Travma in greh / Pozivi k odstranitvi umetniških del Marka Rupnika

Skupina redovnic, pet domnevnih žrtev spolnih zlorab nekdanjega jezuita in umetnika Marka Rupnika, je v pismih, poslanih več kot 80 škofom od Brazilije do Libanona, kjer stojijo kapele, cerkve in bazilike z nekaterimi od Rupnikovih številnih mozaikov, zahtevalo umik njegovih del iz bogoslužnih prostorov. Kot so poudarile, je razstavljanje Rupnikovih mozaikov neprimerno, saj naj bi nadalje travmatiziralo žrtve, ki se morajo spoprijemati z duševnimi posledicami zlorab.

»Poleg tega se je izkazalo, da je med izdelavo nekaterih mozaikov vsaj eno nuno spolno nadlegoval celo na odru, medtem ko je sodelovala pri nameščanju mozaika,« so med drugim zapisale. »Druge nune pa so pripovedovale, da jih je zlorabil med poziranjem za dela, ki so prav tako razstavljena na svetih krajih.«

Ameriški kardinal Sean O’Malley, predsednik papeške komisije za varstvo mladoletnikov, je v ločenem pismu rimski kuriji storil enako, predlagal je umik Rupnikovih del. Na komisijo naj bi se bile namreč z željo, da bi »izrazile svojo vse večjo frustracijo in zaskrbljenost, ker umetniška dela očeta Marka Rupnika še vedno uporablja več vatikanskih uradov, tudi dikasterij za komunikacijo«, obrnile domnevne žrtve. Pismo je bilo poslano le nekaj dni za tem, ko je vodja tega dikasterija Paolo Ruffini javno zagovarjal ohranitev Rupnikovih del v cerkvenih prostorih.

Rupnikovi mozaiki še vedno krasijo velika romarska središča, kot sta Lurd in Fatima, najdemo jih tudi v Vatikanu. V Lurdu so resne razprave o odstranitvi mozaikov iz bazilike rožnega venca stekle aprila lani, lurški škof Jean-Marc Micas pa je v intervjuju za francoski katoliški časopis La Croix povedal, da bo te »nekoč treba odstraniti«, saj »preprečujejo Lurdu, da bi dosegel ljudi, ki jim je namenjeno sporočilo svetišča. Vendar sem se odločil, da jih ne odstranim takoj, glede na strasti in nasilje, ki jih ta tema zbuja.« Za zdaj mozaiki ne bodo več osvetljeni.

Dela najdemo tudi po Sloveniji – na ploščadi pred cerkvijo Marijinega vnebovzetja na Goričici, v domu duhovnih vaj v stiškem samostanu, cerkvi sv. Helene na Pertoči, cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Vrhpolju, cerkvi Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani, če jih naštejemo le nekaj.

Slovenska katoliška cerkev naj ne bi bila prejela posebnih uradnih pobud za umik Rupnikovih del. Ker doslej Rupnik še ni bil obsojen, naj takšno početje tudi ne bi imelo nikakršne podlage, zato presojo prepuščajo skupnostim vernikov, ki so dela naročile. Slovenski škofje so sicer ob razkritju domnevnih zlorab leta 2022 v izjavi vernike pozvali, naj ločujejo med Rupnikovimi »nedopustnimi in obsodbe vrednimi dejanji ter njegovim preostalim izjemnim duhovno-umetniškim opusom, ki je bil ustvarjen v mozaikih in na ostalih področjih«.

Novinar Aleksander Čobec je v oddaji ARS Humana na Radiu Slovenija aprila lani poročal, da naj bi bili v neki župniji starši zahtevali, naj se Rupnikova dela ne uporabljajo pri verouku. Pomisleke, kaj storiti z mozaikom v cerkvi sv. Stanislava v Šentvidu, ki se drži Škofijske klasične gimnazije, naj bi izrazili tudi nekateri dijaki in učitelji. Vendar kakšnih resnejših pobud za odstranitev Rupnikovih del ni bilo.

Izposodimo si zato ob zaključku besede, ki jih je v Čaši nesmrtnosti nekoč zapisal pesnik in duhovnik Anton Aškerc: »Truplo tvoje čas strohni v gomili, / ali čaša tvojih del ostane! / Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, / s pitjem njenim bode se napajal – / v delih svojih živel sam boš večno!« Kakšna so torej dela Marka Rupnika?