»Resnično me prizadene, ko poplavljeni ljudje ob Savi na območju Mokric krivijo nas«

Naravovarstvenica Andreja Slameršek je spregovorila za posebno poletno številko Mladine INTERVJU 2024

Andreja Slameršek (1980) je profesorica kemije in biologije, naravovarstvenica, borka za prosto tekoče reke. Pod njenim vodstvom je Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki ima status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave, v zadnjih letih doseglo pomembne sodne zmage pri varovanju narave, zaradi česar je trn v peti zlasti slovenski energetiki. Leta 2021, ko je takratna vlada Janeza Janše skušala DPRS odvzeti status delovanja v javnem interesu in ga izriniti iz postopkov, povezanih z gradnjo hidroelektrarne Mokrice, je Andreja Slameršek v Münchnu prejela ugledno naravovarstveno nagrado – nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 »za svoje izjemno prizadevanje za naravo evropskega pomena«. Kot nekdanja zaposlena na Zavodu RS za varstvo narave in dolgoletna aktivistka podrobno pozna sistemske anomalije, zaradi katerih se pri nas (legalno) gradi na poplavnih in plazovitih območjih ter prvovrstnih kmetijskih zemljiščih.

V pogovoru za posebno poletno številko Mladine (INTERVJU 2024) je povedala, čemu vse so pri nas izpostavljene naravovarstvene organizacije, ki varujejo naravo ne le pred "buldožer kapitalom", ampak zlasti pred nosilci politične moči, ki bi sicer morali biti prvi varuhi skupnega bogastva – narave. S Slameršek se je pogovarjala novinarka Monika Weiss.

Slameršek je med drugim spregovorila o poskusih diskreditacije. "Resnično me prizadene, ko se zgodijo poplave in poplavljeni ljudje ob Savi na območju Mokric krivijo nas. Mi namreč stalno pozivamo, naj se poplavna zaščita tam zgradi takoj. To bi država morala narediti, vendar to blokirajo ravno tamkajšnji energetiki. Lokalce so prepričali, da za poplavno varnost nujno potrebujejo hidroelektrarno Mokrice, kar je popolna laž. To recimo potrjuje okoljsko poročilo za Nacionalni energetski in podnebni načrt iz februarja 2020, kjer piše, da se poplavna varnost lahko zagotovi povsem neodvisno od gradnje hidroelektrarn, na sonaraven način, ki v nasprotju s hidroelektrarnami izboljšuje tudi ekološko stanje površinskih in podzemnih voda."

"V času prejšnje vlade so bili tudi poskusi, da bi nam odvzeli status društva v javnem interesu ohranjanja narave in nas tako izločili iz postopkov za hidroelektrarno Mokrice, s tem namenom so spreminjali celo zakonodajo in zaostrili pogoje za status delovanja v javnem interesu."

Andreja Slameršek,
naravovarstvenica

15 poglobljenih intervjujev

Tokrat si boste lahko v posebni poletni številki prebrali 15 poglobljenih pogovorov, med njimi s predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, podjetnikom in soprogom predsednice republike Alešem Musarjem, zaščitnico živali in naravovarstvenico Nevenko Rojšek Lukič, poveljnikom civilne zaščite Srečkom Šestanom, naravovarstvenico Andrejo Slameršek, županom mesta Celje Matije Kovačem, režiserko Tjašo Črnigoj, kirurgom Urošem Ahčanom, glasbenikom Vladom Kreslinom, filmsko zvezdo Špelo Rozin, sadjarjem Boštjanom Kozoletom, vizualno umetnico Heleno Tahir, pisateljem Édouardom Louisom, režiserjem Dinom Mustafićem in fotografom Matjažem Tančičem.

Posebna poletna številka je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini (NAROČITE TUKAJ). Priskrbite si svoj izvod!