»Zagotovo bi bilo ceneje, če bi naenkrat gradili dvotirno progo«

Ministrstvo za infrastrukturo je naznanilo projekt gradnje še enega tira železniške proge Divača–Koper, pri čemer naj bi "stari" tir, ki je aktiven danes, postal kolesarska proga

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v oddaji Odmevi na TV Slovenija spregovorila o drugem tiru, ki smo ga v Sloveniji pričeli graditi leta 2021. Po petih letih, ko naj bi bil končan, se bo začela gradnja drugega drugega tira, ki naj bi trajala prav tako od štiri do pet let. To pomeni, da bomo desetletje gradili 30 kilometrov dveh tirov.

"Pravzaprav bomo gradili več kot desetletje, zato ker se že vsaj tri desetletja govori o tem, da je ta tir nujno potreben zaradi povečanega poslovanja Luke Koper in da razbremenimo lokalno prebivalstvo. Mislim, da je bila odločitev, da gre država v gradnjo samo enega tira, sprejeta leta 2006. Tega na žalost zdaj ne morem spreminjati. Pospešeno pa delamo vse, da čim prej pridemo do dvotirne proge," je v oddaji Odmevi na TV Slovenija dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Na vprašanje, ali se ji zdi takšna gradnja racionalna, je odgovorila: "Zagotovo bi bilo ceneje, če bi naenkrat gradili dvotirno progo. Zdaj delamo dva predora, potem bi lahko bil eden večji. A še enkrat, takšna odločitev je bila sprejeta leta 2006 in mi je nismo mogli spreminjati. Če bi jo želeli spremeniti, bi še s to progo, ki se danes že gradi, čakali, da bi se vsi projekti spremenili, da bi se dvotirna železnica umestila v prostor itd. Zato je najprej en tir, do leta 2030 pa bo proga dvotirna."

"Obljubljam jim, da ko bo ta tir, ki ga zdaj gradimo, v uporabi, bo stari tir obremenjen najmanj, kar je mogoče. Prepričana sem, da se vsaj nevarne snovi po starem tiru ne bodo več vozile."

Alenka Bratušek,
ministrica za infrastrukturo

Drugi tir naj bi stal milijardo sto milijonov, dodatni pa 354 milijonov. "Vesela sem, da tudi danes vse številke iz investicijskega programa, ki smo ga pripravili leta 2018, stojijo. Vsa največja gradbena dela, to se pravi izkopi predorov, kjer je mogoče bilo največ pričakovanj, da se lahko zgodijo kakšne nepredvidene stvari, so za nami. V investicijskem programu imamo relativno visoko načrtovano rezervo prav iz tega razloga, da se potem ne dodaja, če bi se nekaj zgodilo. Nekaj aneksov je, ampak zaradi višjih cen na trgu. Ključno je, da ostanemo v obsegu, ki je bil načrtovan leta 2019 in za zdaj kaže, da bomo tako časovno kot finančno tam," je dejala Bratušek.

Domačini zaradi zaščite vodnega vira Rižana pričakujejo prepoved prevoza nevarnih snovi in omejitev tovornega prometa. "Obljubljam jim, da ko bo ta tir, ki ga zdaj gradimo, v uporabi, bo stari tir obremenjen najmanj, kar je mogoče. Prepričana sem, da se vsaj nevarne snovi po starem tiru ne bodo več vozile," je poudarila Alenka Bratušek.

"Še posebej v poletnih mesecih je gneča na naših avtocestah res velika. Ampak če malo pogledamo naokoli, bomo ugotovili, da ni tako samo v Sloveniji."

Alenka Bratušek

O tem, kdaj bo Slovenija vendarle postala železniško dostopnejša, pa je Bratušek v oddaji Odmevi na TV Slovenija povedala: "Še posebej v poletnih mesecih je gneča na naših avtocestah res velika. Ampak če malo pogledamo naokoli, bomo ugotovili, da ni tako samo v Sloveniji. V Italiji, Nemčiji, Franciji je v poletnih mesecih gneča verjetno še nekoliko večja. Železnice so bile dolga leta zapostavljene tudi zato, ker smo se v Sloveniji odločili, da najprej naredimo avtocestni križ. Mislim, da je bila odločitev takrat prava. Železniški projekti so dragi, zato bo trajalo nekaj časa. Ampak leta 2026 bi se, ko bo ta proga zgrajena, moralo tudi na naših avtocestah poznati, da bo na avtocesti iz Luke Koper manj tovornjakov."